Vojna v Ukrajini in splošno poslabšanje varnostnih razmer v svetu sta države z jedrskim orožjem spodbudila k povečanju jedrskega arzenala, je razvidno iz poročila, ki ga je v ponedeljek – objavil Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave (SIPRI). Po analizi SIPRI se je število delujočega jedrskega orožja na svetu povečalo za 86 na približno 9576.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Raketa OTR-21 Tochka z jedrsko bojno glavo
„Zdi se, da se je globalno zmanjševanje števila operativnih bojnih glav ustavilo in da njihovo število spet narašča. Tako v Združenih državah Amerike kot v Rusiji potekajo obsežni in dragi programi zamenjave in posodobitve jedrskih bojnih glav, izstrelišč za rakete, letala in podmornice ter objektov za proizvodnjo jedrskega orožja.”
– se glasi poročilo SIPRI, ki posebej poudarja, da se je svetovno število jedrskega orožja desetletja do nedavnega vztrajno zmanjševalo, predvsem zaradi postopnega razstavljanja izrabljenih bojnih glav v Rusiji in Združenih državah Amerike.
„Retorika večine držav z jedrskim orožjem postaja vse ostrejša, nekatere celo izrecno ali prikrito grozijo z morebitno uporabo jedrskega orožja. Zaradi te okrepljene jedrske tekmovalnosti se je močno povečalo tveganje, da bo prvič po drugi svetovni vojni v jezi uporabljeno jedrsko orožje.”
– je dejal Matt Korda iz SIPRI. Po navedbah strokovnjaka je jedrska diplomacija od ruskega napada na Ukrajino februarja 2022 močno okrnjena. Ruski predsednik Vladimir Putin je februarja 2023 suspendiral pogodbo o razorožitvi New Start – edino pomembno pogodbo o nadzoru jedrskega orožja, ki še vedno velja med Združenimi državami Amerike in Rusijo.
Poleg tega so pogajanja o oživitvi jedrskega sporazuma, sklenjenega z Iranom, v senci vojaške podpore slednjega ruskim silam v Ukrajini in političnih razmer v državi. Oživitev sporazuma se zdi vse manj verjetna – ocenjuje SIPRI. Rusija in ZDA imata še naprej daleč največji arzenal: ti dve državi imata v lasti skoraj 90 odstotkov vseh bojnih glav. Kitajska je že dolgo napredovala na tretje mesto.
Po podatkih, ki jih je v ponedeljek objavila tudi Mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja (ICAN), so se izdatki za modernizacijo jedrskega orožja in širitev arzenala leta 2022 še naprej povečevali.
Organizacija, ki je leta 2017 prejela Nobelovo nagrado za mir, je navedla, da je bilo lansko leto že tretje leto povečanja izdatkov za jedrsko orožje v devetih državah z jedrskim orožjem, ki so znašali 82,9 milijarde dolarjev, kar je 3 odstotke več kot leto prej.
Po izračunih organizacije ICAN to pomeni, da je bilo lani za jedrsko orožje porabljenih skoraj 160.000 dolarjev na minuto, kar zadostuje za zagotovitev pitne vode za približno 1,3 milijarde ljudi za eno leto.
Po podatkih poročila so Združene države Amerike za jedrsko orožje porabile več kot ostalih osem jedrskih sil skupaj, skupaj 43,7 milijarde dolarjev. Na drugem mestu je Kitajska z 11,7 milijarde dolarjev, na tretjem Rusija z 9,6 milijarde dolarjev, sledijo Velika Britanija, Francija, Indija, Izrael, Pakistan in Severna Koreja. Največji porast izdatkov za jedrsko orožje je zabeležila Indija, in sicer za 21,8 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom na 2,7 milijarde dolarjev.
