Sodobni avtomobili že imajo skoraj vse, kar je potrebno za samodejno omejevanje hitrosti – GPS, kamere, elektronski nadzor plina in programsko opremo, ki jo je mogoče posodabljati na daljavo. Težava ni več v tehnologiji, temveč v tem, ali bodo vozniki sprejeli tak sistem.
Profesor Marco te Brommelstrut z Univerze v Amsterdamu meni, da bi tako imenovano geo-ograjanje lahko preprečilo voznikom, da bi v prihodnosti presegli omejitev hitrosti v mestih.
Ideja je preprosta: avtomobil uporablja GPS, da ve, kje je, prepozna omejitev in elektronsko prepreči pospeševanje nad dovoljeno hitrostjo.
Ko vozilo zapusti določeno območje, se omejitev samodejno odpravi.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Nekateri proizvajalci že uporabljajo geo-ograjanje. Nekateri priključni hibridi Mercedes-Benza, BMW-ja, Toyote in Forda samodejno preklopijo v električni način, ko vstopijo v območja z nizkimi emisijami.
Volvo je uporabil podobno tehnologijo za omejevanje hitrosti gospodarskih vozil na določenih območjih.
Tudi Evropska unija je s svojim sistemom inteligentne pomoči pri hitrosti (ISA) naredila korak v to smer. S pomočjo kamer in podatkov GPS prepoznava omejitve hitrosti in voznika opozori, ko so prekoračene, vendar mu zaenkrat ne odvzame možnosti za nadaljnje pospeševanje.
Geofencing bi šel še korak dlje. V vnaprej določenih conah bi avtomobil preprosto zavrnil pospeševanje nad dovoljeno omejitvijo hitrosti.
Varnost ali preveč nadzora?
Zagovorniki menijo, da bi tak sistem lahko zmanjšal število prometnih nesreč in zaščitil pešce, hkrati pa bi bile omejitve bolj dosledne kot pri klasičnih kamerah in policijskih kontrolah.
Kritiki pa se sprašujejo, ali bi morala država ali proizvajalec elektronsko narekovati lastniku, kako lahko uporablja avtomobil, ki ga je kupil.
Tehnologija je torej že na voljo. Veliko večji izziv bo prepričati voznike, da bi njihov avtomobil nekega dne lahko imel zadnjo besedo, ko bodo stopili na stopalko za plin.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
