– Srčne bolezni so lahko neopazne: ujemite ritem srca! Ne zamudite utripa – je moto letošnjega svetovnega dneva srca.
Zato začnite danes, saj lahko že en dan prej pomeni veliko. Svetovni dan srca je bil ustanovljen leta 2000 in služi kot opomnik, da so srčno-žilne bolezni v veliki meri preprečljive.
Vsak dodaten kilogram prinaša določeno povečanje tveganja za srčni infarkt, predvsem zato, ker prekomerna telesna teža vpliva na zvišanje krvnega tlaka. Med dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere lahko vplivamo, so kajenje, sladkor in telesna neaktivnost. Na ravni celotne družbe je pomemben dejavnik tudi onesnaženost zraka.
Zato pomislite na svoje zdravje že danes.
Pomembneje je, kaj jeste, ne le koliko jeste!
Ne preskakujte obrokov. Izberite hrano z manj kalorijami. Namesto cvrtja in paniranja pecite na žaru ali v pečici z zelo malo olivnega olja. Tudi cvrtniki na vroč zrak so lahko dobra izbira.
Obroke načrtujte vnaprej.
Izogibajte se predelani hrani. Bolje je kupiti svež sir ali kos svežega mesa kot izdelek, za katerega ne veste, kaj vsebuje, še posebej pa se izogibajte mesnim izdelkom. Zajtrk prinesite od doma – pogosto bo boljša izbira kot tisti iz pekarne.
Izključite alkohol ali ga zmanjšajte na minimum.
Nobena količina alkohola ne bo izboljšala prekrvavitve. Namesto tega popijte kozarec vode.
Gibajte se!
Kadar koli lahko. Vsaj pol ure na dan. Poskusite se čez dan malo gibati – nekaj vaj, raztezanje, vaje za trebušne mišice ali le hiter sprehod. Že deset minut na dan je bolje kot nič aktivnosti.
Premislite, ali morate res voziti.
Ali morate voziti do najbližje trgovine? Ali se morate vedno voziti v mesto ali lahko hodite, če niste oddaljeni 20 kilometrov? Bi lahko kolesarili v službo? Malo gibanja lahko pomeni boljše zdravje in prihranek denarja.
Nehajte kaditi.
Zavrzite škatlico cigaret ali rezervne škatlice. Zmorete. Eno leto po prenehanju kajenja se tveganje za srčni napad prepolovi v primerjavi s kadilci.
In ne pustite se zavesti – uporaba elektronskih cigaret, tj. vapejev ali naprav za segrevanje tobaka, ne pomeni, da ste nehali biti izpostavljeni tobačnim izdelkom.
Zaščitite se pred pasivnim kajenjem.
Če kdo kadi v vašem domu, ste tudi vi izpostavljeni pasivnemu kajenju. Pasivno kajenje vpliva tudi na zdravje vašega srca.
Ohranite zdravo telesno težo.
Takoj ko opazite, da ste se zredili, ukrepajte. Odvečna maščoba, zlasti v predelu trebuha, je povezana s kroničnim vnetjem in inzulinsko rezistenco. Že izguba 5 do 10 odstotkov teže lahko pomaga znižati krvni tlak.
Ugotovite svoje srčno-žilno tveganje.
Obiščite zdravnika, ki bo opravil potrebne meritve. Prejeli boste nasvet in morda napotnico k specialistu. Vredno se je potruditi, tudi če se ni enostavno naročiti.
Kaj pa stres?
Lahko je reči »brez skrbi«. Vendar poskusite vsakdanje skrbi postaviti v širši kontekst. Poiščite način za sprostitev – druženje, film, ustvarjalnost, hobi ali kaj drugega, kar vam ustreza.
Svetovni dan srca nas spominja prav na to – preventiva ni sestavljena iz ene stvari, temveč iz vrste vsakodnevnih odločitev.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Vendar pa obstaja tudi druga plat zgodbe: preventiva od zdravstvenega sistema zahteva tudi pravočasen pregled.
V Makedoniji se specialistični pregledi v javnem sistemu naročajo prek »Moj termin«, uradni sistem pa navaja, da bi morali biti razpoložljivi termini vidni prek javnega portala. Termine ustvarjajo zdravstvene ustanove, specialisti pa so dolžni ustvariti in odobriti termine za naslednji mesec do 10. v tekočem mesecu.
Kardiološka klinika prav tako navaja, da se pregledi naročajo prek »Mojega termina« z napotnico družinskega zdravnika, medtem ko je za nujne primere na voljo urgentna ambulanta, ki deluje 24 ur na dan.
To pa sproža povsem logično vprašanje: kako lahko govorimo o preprečevanju in zgodnjem odkrivanju srčnih bolezni, če bolnik z napotnico ne more pravočasno priti do kardiologa?
Ironija je v tem, da so srčno-žilne bolezni prav tisto področje, kjer je zgodnje odkrivanje še posebej pomembno. Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok smrti na svetu in da je zgodnje odkrivanje … omogoča pravočasen začetek svetovanja in terapije.
Tudi v Makedoniji so podatki resni. Po zadnjih podrobnih uradnih podatkih o vzrokih smrti v letu 2024 so bile bolezni krvožilnega sistema najpogostejši vzrok smrti in so predstavljale 43,8 odstotka vseh smrti. Tega leta je umrlo skupno 20.201 ljudi, kar pomeni, da je bilo približno 8.800 smrti, povezanih z boleznimi krvožilnega sistema.
Svetovna zveza za srce letos dodatno poudarja, da so lahko srčno-žilne bolezni “skrite na očeh” in da znaki včasih ostanejo neopaženi, dokler ni prepozno. Zato kampanja 2026 poudarja prepoznavanje simptomov in pravočasen odziv.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
