Mariupol je padel, pravijo Rusi, Ukrajina pa to zanika. Ne glede na to, ali so mesto Mariupol osvojili Rusi ali ne, je moralo biti uničeno.
Bahrudin Delić, bosanskega rodu, je v intervjuju za državno televizijo v Bosni in Hercegovini pričal o peklu, ki ga je doživel.
Po poklicu je človek svoje življenje preživel v varilstvu, industrijskih mestih in doživel travme dveh vojn, vojne v Bosni in sedanje vojne v Ukrajini. Svojo domovino Zenico je zapustil v Ukrajino, kjer je delal v tovarni Azovstal v Mariupolu.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Izkazalo se je, da se mu je po 38 dneh pekla uspelo rešiti iz porušenega Mariupola in se sam vrniti v domovino.
“Ni mesta, mesto je popolnoma uničeno, ni stavb, ni ulic, nič, čisto nič, vse je požgano ali uničeno.” – povedal je.
Poleg hčerke, žene in invalidnih staršev se je skrila v kleti stavbe lokalnega arhiva in – kot je povedala – preživela z vodo in rižem. Izhajal je le med redkimi prekinitvami bombardiranja, v iskanju hrane.
„V smetnjaku sem našel tudi čaj, riž, kavo in celo fižol. Toda vode ni, to je najhuje” -je dejal. Vse to je imelo resne posledice za Bahrudinovo zdravje. „Imel sem 86 do 87 kilogramov, ne vem, koliko sem zdaj, predvčerajšnjim sem imel temperaturo 40,8″ – je povedal moški.
Bahrudinu in njegovi družini je uspelo pobegniti, Mariupol pa je pustil v enem redkih humanitarnih koridorjev.
“Ta dan je bil kaos, hudo bombardiranje na obeh straneh, nisem mogel držati oči odprtih. Kar sem videl v teh 38 dneh, ni bilo nikjer drugje. Mislil sem, da bom zapustil stanovanje mrtev. Povsod sem videl mrtve. je bil živi ščit za oba tabora, na tisoče pa jih je bilo na enak način” – pravi.
Bahrudinova zdravnikova hči je od takrat odšla v Nemčijo, njegova žena in starši pa so v Rusiji. „Čez mesec ali dva se bom srečal z družino v Nemčiji, saj bo do takrat hčerka urejala papirje” – pravi Bahrudin.
