Rezultat je nenavaden in trajen zapis razmer, ki bi lahko ogrozile plovbo, kmetijstvo in preživetje, poroča Smithsonian.
Pojavilo se je sporočilo iz leta 1707
Predmeti, znani kot »kamni lakote«, so nekateri najbolj nenavadni ohranjeni fizični zapisi velikih suš v Srednji Evropi.
Kamni vsebujejo datume od 15. do 20. stoletja, posamezne skale pa so bile označene večkrat, z desetletji med obdobji suše.
Eden takšnih »kamnov lakote« ob reki Labi v nemškem mestu Oberpost, približno 24 kilometrov jugovzhodno od Dresdna, se je ta mesec ponovno pojavil.
Na njem je več napisov, ki označujejo leta nizke gladine vode, najstarejši od njih sega v leto 1707. Je »eden najbolj znanih in največjih te vrste« v Nemčiji.
»Običajno vidimo začetnice in letnice.«
ilustracija – pixabay.com
V zadnjem času je postalo vidnih še nekaj podobnih primerov. Opazili so jih v Leverkusnu, blizu ustja pritoka Rena, in v Dolnem Žlebu, češki vasi blizu nemške meje.
»Kamni lakote« se razlikujejo po velikosti, starosti, lokaciji in vsebini napisa, vendar se nekateri motivi ponavljajo.
»Na njih običajno vidimo začetnice imen in letnic. Včasih je vgravirana oznaka za gladino vode,« je leta 2022 dejal Vlastimil Pažourek, direktor Regionalnega muzeja v Děčínu na Češkem.
Navedba sušnih let je imela tudi praktičen pomen, saj je opozarjala na tveganja, ki bi lahko sledila v prihodnosti.
Opozorilno ime »kamen lakote« je kazalo na pomanjkanje možnosti zaslužka za revne delavce, ki so vlekli ladje in delali na njih v času suše.
Izjemna raven natančnosti
Eden najbolj srhljivih napisov je bil vklesan poleti 1904. Čolnar in gostilničar iz Děčína, F. Mayer, je dal na kos peščenjaka ob Labi vklesati naslednje: »Če me vidiš, jokaj« (Wenn du mich siehst, dann weine).
Po mnenju raziskovalca Bernda Grossa, ki je pisal o »kamnih lakote« v Evropi, je sporočilo morda namerno spominjalo na napis na bližnjem kamnu: »Jokali smo – jokamo – in jokali boste tudi vi.«
Napis, ki ga je dal vklesati F. Mayer, ni edini v Děčínu. Različne oznake na skalah pričajo o nizki gladini vode skozi stoletja, in to z izjemno stopnjo natančnosti.
Študija, objavljena leta 2020 v reviji »Climate of the Past«, kaže, da se 11 meritev, vklesanih v kamen med letoma 1868 in 1957, zelo dobro ujema s podatki, zabeleženimi drugje.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
