“Virusi, ki povzročajo gripo in prehlad, so na splošno bolj aktivni v hladnem vremenu, jeseni in pozimi pa krožijo in se širijo hitreje,” pravi Nikki Ramskill, splošna zdravnica in ustanoviteljica klinike “The female health doctor”.
“Gripo povzročajo virusi gripe, medtem ko prehlad najpogosteje povzročajo rinovirusi. Zato lahko cepivo proti gripi zmanjša tveganje za okužbo z gripo, vendar vas ne bo zaščitilo pred prehladom,” dodaja Ramskill.
Zdravnica dodaja, da sta v tem letnem času pogosta tudi Covid in norovirus.
ilustracija
Photo: pixabay.com
»Naši nosni prehodi imajo vlogo pri lovljenju virusov in njihovem odstranjevanju. Vendar pa lahko hladen in suh zrak, značilen za ta letni čas, izsuši sluznico nosu, zaradi česar smo bolj dovzetni za okužbe. To pomeni, da virusi naletijo na šibkejšo zaščitno pregrado,« pojasnjuje Ramskill.
Več časa preživimo v zaprtih prostorih
»V tem letnem času ponavadi spremenimo svojo rutino in način opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Na primer, namesto da bi preživljali čas zunaj na svežem zraku, preživimo več časa v zaprtih prostorih,« pravi zdravnica.
»Pogosteje zapiramo okna in vrata, kar zmanjša prezračevanje in poveča verjetnost kopičenja in širjenja mikrobov med ljudmi v hiši,« poudarja.
Jeseni smo obkroženi z več ljudmi.
»Poleti mnogi od nas gredo na počitnice, preživimo čas stran od drugih ljudi in preživimo več časa zunaj. Vendar pa smo jeseni, ko se vrnemo v službo in šolo, spet obkroženi z več ljudmi, zato se virusi širijo veliko hitreje,« pravi Ramskillova.
Večja je verjetnost, da se okužimo na mestih, kjer se giblje več ljudi, zato je razkuževanje pomembno.
»Če se vozite z javnim prevozom ali delate v pisarni odprtega tipa, je veliko večja verjetnost, da se okužite z nečim, razen če ves čas razkužujete vse površine, saj je tveganje za vnos virusov v telo ali njihovo vdihavanje bistveno večje,« je dejala.
Zlasti majhni otroci so znani po tem, da se v šoli zlahka okužijo z različnimi okužbami.
»V tem letnem času v šolah kroži veliko različnih povzročiteljev okužb, ki jih otroci prinesejo domov,« pravi zdravnica. »Njihov imunski sistem se pogosto še ni srečal z večino teh virusov in drugih patogenov, zato se še uči, kako se z njimi spopasti.«
»Jesen je lahko zelo naporen čas v letu. Če poskušate doseči preveč, ne spite dovolj in se ne prehranjujete zdravo, telesu ne dajete tistega, kar potrebuje za optimalno delovanje,« zaključuje Ramskill.
Nasveti za ohranjanje imunskega sistema
Boj proti sezonskim boleznim zahteva celosten pristop k zdravju in občasne spremembe v vsakodnevnih prehranjevalnih navadah. Ramskill poudarja, da je jesen lahko zelo naporen čas, hiter tempo življenja pa hitro terja svoj davek na našem telesu.
Pomanjkanje spanca in monotona prehrana telesu onemogočata vzdrževanje optimalnega imunskega sistema v kriznih mesecih. Zato strokovnjaki svetujejo bolnikom, naj se primerno oblečejo in strogo vzdržujejo telesno temperaturo, ko gredo ven na mraz.
Dodaten dejavnik, ki slabi obrambo telesa, je pomanjkanje sončne svetlobe zaradi krajših jesenskih dni in oblačnega vremena. Pomanjkanje sončne svetlobe vodi do zmanjšane proizvodnje vitamina D v telesu, ki je eden ključnih elementov za pravilno delovanje imunosti. Na širjenje virusov vplivajo tudi specifične podnebne spremembe, ki prinašajo toplejša poletja, a tudi izjemno nepredvidljive razmere. Poleg obveznega izogibanja velikim množicam in stresnim situacijam je izjemno pomembno najti čas za vsakodnevno telesno aktivnost.
Splošni higienski ukrepi vedno ostajajo prva in najpomembnejša obrambna linija v pisarnah, bolnišnicah in izobraževalnih ustanovah. Zdravniki priporočajo redno umivanje rok s toplo vodo in temeljito čiščenje delovnih miz, tipkovnic in mobilnih telefonov.
Izjemno pomembno je, da med odmori vsak dan vdihnete svež zrak, da se ne zadržujete nenehno v zatohlem pisarniškem prostoru. Te preproste, a klinično preverjene rutine lahkobo znatno zmanjšalo možnost prenosa okužb dihal čez zimo.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
