Vincenzo se je leta 1908 preselil v Pariz in kmalu dobil službo v muzeju. Ukvarjal se je z vzdrževanjem umetniških del, zato se je hitro naučil vsega o celotni zbirki in kmalu prišel na idejo o kraji znane slike.
Največji umetniški rop 20. stoletja
ilustracija
Photo: pixabay.com
Tistega dne ob sedmi uri zjutraj je Perugia prispel v Louvre v beli uniformi, ki jo nosi večina muzejskih zaposlenih. Počakal je, da se je Salon Carré popolnoma izpraznil, nato pa je vzel sliko. Zaščitni okvir je odnesel v konferenčno sobo in ga skril. Nato je slekel belo uniformo in z njim pokril sliko. Nonšalantno je stopil iz muzeja in pobegnil.
Policija ga je dvakrat zaslišala, čeprav v tistem trenutku ni bil osumljenec. Slika je dve leti ležala v njegovem stanovanju v Parizu, dokler ni odšel v Firence, kjer jo je poskušal prodati tamkajšnji galeriji. Ko je lastnik galerije spoznal, kaj se dogaja, je poklical policijo in Vincenza so aretirali.
Ko je javnost po celih dveh letih izvedela, da so sliko našli, je priljubljenost Mone Lize poskočila. Do leta 1913 je bila le še ena slika, ki so jo cenili ljubitelji umetnostne zgodovine, a po Vincenzovem ropu je bila razglašena za najbolj znano umetniško delo, Louvre pa je zabeležil porast obiskovalcev.
Po besedah tatu Peruggie je sliko ukradel iz patriotizma in za dobro Italije. Vendar je jasno, da je za prodajo v florentinski galeriji pričakoval finančno nadomestilo, zato nismo prepričani, koliko je ta zgodba smiselna.
Kljub temu so mnogi njegovi zgodbi verjeli. Vincenzo Peruggia je bil obsojen na eno leto zapora in izpuščen po samo sedmih mesecih. Njegova zgodba je pogosto označena kot “najbolj znan rop umetnosti 20. stoletja”.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
