Cepivo proti COVID-19 so kot prvemu vbrizgali 26-letnemu prostovoljcu Segevu Harelu, ki so ga iz varnostnih razlogov sprejeli na opazovanje v bolnišnico Seba v bližini Tel Aviva.
Po prvotnem scenariju naj bi cepivo preizkusili na drugem, 47-letnem moškem, a so po predhodnih raziskavah odkrili, da je v njegovem organizmu že protisredstvo, saj je v preteklosti brez vednosti prebolel virus.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Poleg Harela je v nedeljo cepivo dobil tudi 34-letni študent medicine, ki sodeluje v raziskavi v okviru bolnišnice Hadas v Jeruzalemu. V torek bodo cepili še štiri osebe, eden od njih bo dobil placebo, v novembru bodo v prvi faz kliničnega testiranja cepili še petdeset prostovoljcev, starih 18–55 let, nekatere s placebom, nekatere s pravim cepivom. V drugi fazi, ki bo decembra, bo približno tisoč prostovoljcev, starih od 18–55 let prejelo poskusno cepivo v osmih bolnišnicah. Če se bo vse razpletlo brez zapletov, bo v tretji fazi testiranja aprila oz. maja prihodnje leto cepivo prejelo trideset tisoč oseb.
Vzporedno s testiranjem bo ministrstvo za zaščito pričelo z množično proizvodnjo cepiva, ki ga bodo po sprejetju in uspešnem testiranju, po pričakovanjih v drugi polovici prihodnjega leta, lahko prejeli tako Izraelci kot Palestinci, je za vojaški radio sporočil direktor raziskovalnega inštituta.
Cepivo so poimenovali Brilife, ki je sestavljenka iz hebrejske besede briut, kar pomeni zdravje, in angleške besede življenje. Medtem namerava Izrael nabaviti cepivo tudi iz tujine, ki naj bi po pričakovanjih, bila prej pripravljena. S temi naj bi začel cepiti ogrožene skupine prebivalstva.
V devetmilionskem Izraelu se je do sedaj s koronavirusom dokazano okužilo 314 498 oseb. Trenutno imajo na spletnih straneh ministrstva za zdravje evidentiranih 10 tisoč 473 aktivnih okuženih. Od sredine septembra, ko so zaradi velikega števila okužb zaprli državo, se stanje postopoma in konstantno izboljšuje, saj je okužb manj, zato so se začeli previdni koraki odpiranja. V Izraeli je zaradi bolezni, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2, od februarja v Izraelu umrlo 2541 oseb, trenutno v bolnišnicah po državi zdravijo735 bolnikov s koronavirusom, med njimi je 404 oseb v kritičnem stanju, 180 jih je na respiratorju.
V Grčiji so v soboto zaradi zajezitve širjenja koronavirusa razglasili splošno prepoved izhoda v večernih urah. Ukrep bo začel veljati v torek, in sicer za čas od polnoči do 5. ure zjutraj. Še istega dne bo stopilo v veljavo obvezno nošenje mask po celi državi.
Močno okužena področja bodo uvrstili v rdečo cono, kjer bo potrebno zapreti restavracije in zabavišča, prav tako ne bo nobenih kulturnih in športnih prireditev. Prešli bodo na enotno digitalno izobraževanje, vlada se trudi, da bi 50 odstotkom zaposlenim lahko omogočila delo od doma. Tudi zasebni sektor so spodbudili k delu od doma.
Omejitve bodo v veljavi vsaj en mesec.
Predsednik vlade, Kiriakos Micotakis, je v vido-sporočilu poudaril, da se po daljšem, umirjenem obdobju ponovno eksponentno hitro širi število bolnikov s koronavirusom. Dodal je še, da strokovnjaki opozarjajo, da bo svetovna epidemija postavila na tnalo potrpežljivost in zmogljivost zdravstvenega sistema. Kot se kaže, se tej meji že približujejo. Grški zdravstveni sistem je na robu kolapsa. Predsednik vlade je povedal, da se novi ukrepi nanašajo zlasti na zabavno industrijo in promet, ki sta odgovorna za hitro širjenje virusa.
Tudi na Hrvaškem število bolnikov, ki zaradi koronavirusa potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, skokovito narašča, zato bodo še v eni športni dvorani postavili začasno bolnišnico.
Po zagrebški Areni bodo tudi v športni dvorani v Osijeku postavili začasno bolnišnico za bolnike, okužene s koronavirusom. Ministrstvo za zdravje je upokojenim zdravnikom, medicinskim fakultetam in srednjim medicinskim šolam poslalo poziv s prošnjo, da se vključijo v delo. Prav tako je poziv naslovilo na zavod za zaposlovanje, kjer je v evidencah več kot tisoč brezposelnih medicinskih sester.
Zdravstveni sistem je preobremenjen, bolnišnice se borijo z resnim pomanjkanjem zdravil, opreme in delovne sile.
Družinski zdravniki se pritožujejo, da se bo njihova oskrba pacientov sesula, če jih bo zavod za zdravstveno zavarovanje še naprej obremenjeval z birokratskim delom. Po eni novi uredbi naj bi družinski zdravniki morali raziskati in spremljati kontakte okuženih in podatke digitalno beležiti.
