Glavni pas popolnega mrka bo potekal skozi Grenlandijo, Islandijo, Španijo in Balearske otoke, kjer bo Luna popolnoma prekrila Sonce in omogočila, da se vidi njegova korona. V Skopju in preostalem delu Makedonije pa bo spektakel veliko skromnejši – viden bo le minimalen delni mrk, in to v poznih popoldanskih urah, ko bo Sonce nizko na zahodnem obzorju in tik pred sončnim zahodom. Učinek z makedonskega ozemlja bo skoraj neopazen.
ilustracija – pixabay.com
Poravnava zornega kota z Balkana je izjemno neugodna v primerjavi z jugozahodnimi deli Evrope, kjer bo prevladovala kratkotrajna tema. Za razliko od Velike Britanije in Irske, kjer bo pokritost dosegla do osemindevetdeset odstotkov, ali Španije, kjer se po več desetletjih znova pričakuje popolni mrk, ki mu bo sledilo jasno vreme in vročinski val, bo v Skopju pojav za izrazit vizualni vtis zahteval posebno astronomsko opremo ali zaščitne filtre.
Astronomi opozarjajo, da lahko že pri minimalni pokritosti nekaj odstotkov neposreden pogled v Sonce brez certificiranih očal s standardom ISO 12312-2 ali ustreznih projekcijskih metod povzroči trajno poškodbo vida.
Za vse ljubitelje astronomije v Skopju in po vsej državi bo prava priložnost za nepozaben prizor nastopila relativno kmalu, in sicer 2. avgusta 2027. Med naslednjim mrkom, katerega pot popolnosti bo več kot šest minut potekala skozi južno Španijo, severno Afriko in Bližnji vzhod, bo položaj Makedonije bistveno boljši.
Za razliko od letošnje minimalne pokritosti pred sončnim zahodom bo leta 2027 iz Skopja sredi dneva mogoče opazovati izjemno visoko stopnjo delnega mrka, kar bo vsem domačim opazovalcem ponudilo pravi vizualni spektakel.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
