To pomeni, da lahko nezavedno registriramo gibanje na obrobju vidnega polja, spremembo sence, odsev v steklu, tih zvok ali komaj opazno gibanje druge osebe.
ZAVEST NE OPAZI VSEGA, VENDAR MOŽGANI NAPREJ ANALIZIRAJO
ilustracija – pixabay.com
Človeški možgani nenehno ocenjujejo, kaj se dogaja okoli nas in ali si kaj zasluži pozornost.
V mnogih primerih ne moremo natančno reči, kaj smo opazili, vendar lahko več majhnih signalov skupaj ustvari občutek, da se je v okolju nekaj spremenilo.
Takrat se lahko pojavi vtis: »Nekdo me opazuje.«
Periferni vid, ki je zelo občutljiv na gibanje, je še posebej pomemben. Tudi ko ne gledamo neposredno v človeka, lahko možgani zaznajo spremembo njegovega položaja ali gibanje glave in telesa.
EVOLUCIJA NAS JE NAUČILA POZORNOSTI
Sposobnost hitrega opazovanja potencialne nevarnosti je bila v človeški evoluciji zelo pomembna.
Za naše prednike je bilo pravočasno odkrivanje plenilca, neznanca ali grožnje lahko ključnega pomena za preživetje. Zato so človeški možgani še posebej občutljivi na obraze, oči, gibe in smer pozornosti.
Za možgane je bilo bolje, da so včasih napačno »sprožili alarm«, kot pa da bi spregledali resnično nevarnost.
ZAKAJ JE OBČUTEK MOČNEJŠI V TIŠINI?
V tihem okolju je manj zvokov, gibov in drugih motečih dražljajev.
Posledično postanejo subtilnejši signali lažje opazni. Tihi korak, premikanje stola, premikanje sence ali nečiji položaj lažje pritegnejo pozornost možganov.
Isti občutek je lahko močnejši, ko smo napeti, pozorni ali v neznanem okolju.
ALI LAHKO RES »ČUTIMO« POGLED BREZ KAKRŠNEGA KOLI SIGNALA?
Tukaj je znanost bolj previdna.
Ni trdnih dokazov, da lahko človek neposredno zazna pogled druge osebe, če v resnici ni vidnega, slušnega ali drugega čutnega signala.
Veliko pogosteje gre za nezavedno obdelavo informacij, pa tudi za preprosto naključje: včasih se brez razloga obrnemo, ugotovimo, da nas nekdo gleda, in prav te situacije si zapomnimo.
Po drugi strani pa trenutke, ko se obrnemo in nas nihče ne gleda, veliko hitreje pozabimo.
INTUICIJA JE POGOSTO HITRA OBDELAVA INFORMACIJ
Kar v mnogih vsakdanjih situacijah imenujemo »intuicija«, je lahko v resnici posledica izjemno hitre in nezavedne analize.
Možgani opazijo podrobnosti, še preden jih lahko zavestno razložimo.
Zato občutek, da nas nekdo opazuje, ni nujno skrivnostna sposobnost. Veliko bolj verjetno je, da so možgani preprosto opazili nekaj, česar naša zavest še ni uspela prepoznati.
Z drugimi besedami – včasih je »intuicija« le to, da možgani pridejo do zaključka nekaj sekund pred nami.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
