Signal iz centra za regulacijo temperature
Scenarij gre nekako takole – ko je vroče, se začnemo potiti. Telo se z znojem odzove na signal iz centra za regulacijo temperature, ki se nahaja v možganih.
Na tisoče receptorjev oziroma senzorjev za toploto in mraz, ki se nahajajo v koži, prenaša podatke o temperaturi v center. Ko postane prevroče, možgani pošljejo signal za začetek ohlajanja.
Telo se poti in s tem ohladi površino kože. Žal pa tukaj obstaja nevarnost – izgubljamo vodo in z njo ključne minerale, predvsem natrij, klor in kalij. Pomanjkanje natrija vodi v moteno zavest, pomanjkanje kalija pa lahko povzroči motnje srčnega ritma.
Posledice pregrevanja telesa
Posledice pregrevanja vključujejo izgubo telesnih tekočin, pospešen srčni utrip in stimulacijo živčnega sistema.
Živčni in krvožilni sistem sta najbolj občutljiva na visoke temperature.
Ko se naša telesa prilagajajo vročini, povečajo pretok krvi, znižajo krvni tlak in pospešijo srčni utrip.
Količina kisika v krvi postane prenizka, da bi možgani in srce lahko pravilno delovali. Pojavijo se težave z vidom, dihanje postane težje in kri se zgosti.
Preobremenjeno srce ima vse večje težave z delovanjem. Huda možganska kap lahko sčasoma privede do njegove zaustavitve.
Kaj se zgodi s telesom, ko se pregreje
Pomanjkanje kisika – nezadosten pretok krvi v organe vodi v njihovo dehidracijo. Možgani prav tako izgubijo oskrbo s kisikom.
Kri se zgosti – poveča se upor pretoku krvi skozi žile. Kri se zgosti, kar spodbuja nastanek strdkov in obremenjuje srce.
Povišana telesna temperatura – visoka telesna temperatura je najbolj nevarna za možgane. Pri vročini 41 stopinj Celzija lahko pride do denaturacije beljakovin. Mišice nog lahko prenesejo višje temperature – do 45 stopinj Celzija, ko pa ne morejo oddajati toplote, se odzovejo s krči in bolečinami.
Hiter srčni utrip (tahikardija) – povišanje telesne temperature pospeši srčni utrip, zato lahko srčni utrip poskoči na 160 do 180 utripov na minuto.
Padec krvnega tlaka – pod vplivom vročine se krvne žile razširijo, kar povzroči močan padec krvnega tlaka.
Hitro dihanje – normalno število vdihov je 16 do 17 na minuto. Ko je vroče, se to število večkrat poveča, kar še pospeši dehidracijo.
Potenje – vodo izgubljamo skozi kožne pore, pa tudi z vsakim izdihom, zato v krvnem obtoku kroži bistveno manj krvi. Skupaj z vodo izgubljamo sol in druge elemente v sledovih, ki so potrebni za delovanje telesa.
Glavni simptomi pregrevanja
ilustracija
Photo: pixabay.com
Šibkost, utrujenost,
Dezorientacija, glavobol in omotica,
Motnje vida,
Močno potenje,
Nepotenca pri potenju kljub vročini,
Slabost, bruhanje,
Krči v mišicah nog,
Bleda in vlažna koža,
Nenormalno suha koža,
Hitro, plitvo dihanje,
Hiter srčni utrip: 160–180/min,
Visoka temperatura, vročina,
Izguba zavesti.
Prva pomoč pri pregrevanju
Če pri sebi ali pri kom drugem opazite te simptome, je ključnega pomena, da takoj ukrepate, da preprečite usodne posledice:
Umaknite se s sonca – takoj se premaknite v hladen, klimatiziran prostor.
Ohladite telo – znebite se tesnih oblačil. Na vrat, pazduhe in dimlje položite hladne obkladke. Uporabite lahko ventilator ali kožo popršite z vodo temperature od 25 do 30 °C.
Dopolnite tekočino – če je oseba pri zavesti, ji dajte hladno, negazirano mineralno vodo ali rehidracijske raztopine v majhnih požirkih. Navadni vodi lahko dodate tudi ščepec soli.
Izogibajte se kofeinu – lahko preveč zviša krvni tlak in pospeši dehidracijo.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
