Umori staršev s strani njihovih otrok so med najbolj šokantnimi in družbeno težko razumljivimi zločini. Strokovnjaki opozarjajo, da takšnim tragedijam skoraj vedno predhodi dolgo obdobje družinskih težav, duševnih motenj, nasilja ali resnih motenj v medosebnih odnosih.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Psihologinja Snežana Repac poudarja, da je treba korenine takšnih zločinov pogosto iskati v disfunkcionalnih družinskih odnosih, nakopičenih travmah in globokih čustvenih konfliktih, ki ostajajo nerešeni leta.
– V takšnih družinah so prisotni vzorci bolečine, občutki zavrnitve, nerazumevanja in dolgotrajnega čustvenega trpljenja. Pogosto tisto, kar starš doživlja kot skrb, otrok doživlja kot nadzor, kritiko ali zavrnitev. Ko se takšni vzorci ponavljajo leta, so lahko posledice zelo resne, pojasnjuje Repac.
Ko pa gre za odrasle storilce, ki ubijejo svoje starše, psihologinja poudarja, da gre pogosto za resno psihopatologijo, ki ni pravočasno prepoznana ali ustrezno zdravljena.
– Najpogostejši dejavniki tveganja so hude duševne bolezni, kot so shizofrenija in druge psihoze. Nato pride do zoženja zavesti, pojava norih idej in izgube stika z realnostjo. Pogosto se zgodi, da oseba prekine psihiatrično zdravljenje ali terapijo, po čemer se stanje poslabša. V takšnih situacijah so pogosto prvi napadeni najbližji družinski člani, torej starši – navaja.
Po njenih besedah so lahko opozorilni signali grožnje, nenadni izbruhi agresije, bizarne ideje, pa tudi izražena želja, da bi si oseba škodovala ali da taka oseba nima želje po življenju. Ko govori o naravi teh kaznivih dejanj, Repach poudarja, da so motivi lahko različni.
– Umor očeta je pogosteje povezan s konflikti zaradi avtoritete, nadzora ali finančnih vprašanj, medtem ko je umor matere pogosto dojet kot napad na osebo, s katero obstaja najgloblja čustvena povezava. V takih primerih je mater mogoče dojemati kot sovražnico, kar govori o globokem notranjem razpadu osebnosti in resnih psiholoških težavah storilca – pravi.
Kriminolog Dejan Radenković opozarja, da je nasilje otrok nad starši zaskrbljujoč pojav, ki ga strokovnjaki vse pogosteje registrirajo.
– Ne moremo govoriti o množičnem pojavu, je pa opaziti, da so primeri nasilja otrok nad starši vse bolj vidni in vse bolj dosegajo javnost. V določenem številu primerov se takšno nasilje na koncu stopnjuje in povzroči umor – poudarja Radenković.
Poudarja, da je treba na razloge gledati z več zornih kotov.
– Disfunkcionalni družinski odnosi so pomemben dejavnik, vendar ne gre zanemariti niti širših družbenih okoliščin. Prisotnost kriminala v družini, zloraba alkohola in drog ter različni družbeni problemi lahko še povečajo tveganje za nasilno vedenje in tragedijo, tj. umor staršev – pojasnjuje kriminologinja.
Vloga družbe pri preprečevanju kriminala
Sogovornica še posebej poudarja pomen pravočasnega odziva okolja in institucij.
– Vloga družbe pri prepoznavanju nasilja je ključnega pomena. Vsako grožnjo, agresivno vedenje ali nasilje v družini je treba prijaviti policiji, tj. tožilstvu in pristojnim centrom za socialno delo. Preventivni ukrepi lahko preprečijo tragedijo in rešijo življenja, opozarja Radenković.
Strokovnjaki ugotavljajo, da umori staršev najpogosteje niso posledica enega samega dogodka, temveč zadnje dejanje dolgotrajnega procesa, v katerem se prepletajo psihične motnje, družinski konflikti, nasilje in pomanjkanje ustrezne pomoči. Zato je zgodnje prepoznavanje težav in vključitev strokovnih služb ključni korak pri preprečevanju najtežjih izidov.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredniški ekipi
