Srce odraslega v mirovanju običajno bije med 60 in 100-krat na minuto. Ko je srčni utrip manjši od 60 utripov, govorimo o bradikardiji oziroma počasnem srčnem utripu.
ilustracija – pixabay.com
Vendar pa sama številka na merilni napravi ne pove dovolj o zdravju srca. Veliko pomembneje je, ali ima oseba simptome, kako telesno aktivna je, katera zdravila jemlje in ali je počasen pulz prisoten že leta ali se je pojavil nenadoma.
Zakaj imajo nekateri ljudje pulz pod 60, a popolnoma zdravo srce?
Pri ljudeh, ki redno telovadijo, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi, je srčni utrip v mirovanju pogosto nižji od običajnega.
Razlog je prilagoditev srca na telesni napor. Srčna mišica sčasoma postane učinkovitejša, zato lahko z vsakim utripom črpa več krvi. Hkrati se pojavijo spremembe v regulaciji srčnega utripa s strani avtonomnega živčnega sistema. Zaradi tega srcu ni treba utripati tako pogosto, da telo dobi potrebno količino krvi in kisika.
Srčni utrip od 50 do 60 utripov na minuto je lahko pri zdravi, telesno aktivni osebi povsem normalen, še posebej, če ni omotice, šibkosti, omedlevice ali drugih težav.
Pri dobro treniranih športnikih je lahko srčni utrip v mirovanju med 40 in 50 utripi na minuto, včasih celo nižji. Med spanjem se srčni utrip naravno zmanjša in tudi ljudje, ki se ne ukvarjajo s športom, imajo lahko občasno srčni utrip pod 60.
Vendar pa nizek srčni utrip sam po sebi ni dokaz, da je srce zdravo. Tudi oseba, ki se ni nikoli ukvarjala s športom, ima lahko bradikardijo brez težav, vendar je pomembno ugotoviti njen vzrok.
ilustracija – pixabay.com
Kdaj lahko počasen srčni utrip kaže na težave s srcem?
Srčni utrip nadzoruje naravni srčni spodbujevalnik – sinusni vozel, ki ustvarja električne impulze, odgovorne za srčni utrip. Če sinusni vozel ne ustvarja impulzov dovolj pogosto ali če pride do motenj v njihovem prevajanju skozi srce, se lahko pojavi bradikardija.
Med možnimi vzroki so disfunkcija sinusnega vozla, atrioventrikularni bloki, nekatere srčne bolezni, zmanjšano delovanje ščitnice in elektrolitske motnje v krvi.
Počasen srčni utrip lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, zlasti zaviralci beta, zaviralci kalcijevih kanalčkov, digoksin in nekateri antiaritmiki. Zato je pomembno preveriti, ali je nižji srčni utrip pričakovani učinek zdravila ali pa zahteva prilagoditev terapije pri ljudeh, ki jemljejo zdravila za srce ali visok krvni tlak.
Kateri simptomi kažejo, da počasen srčni utrip ni neškodljiv?
Ko srce bije prepočasi in ne zagotavlja dovolj krvi za potrebe telesa, se lahko pojavijo simptomi, ki jih ne smemo prezreti:
Omotica in občutek nestabilnosti;
Huda utrujenost in nepojasnjena šibkost;
Občutek, da boste izgubili zavest ali omedleli;
Težave z dihanjem, zlasti med telesnim naporom;
Zmanjšana toleranca na telesno aktivnost;
Bolečina ali nelagodje v prsih.
Posebna pozornost je potrebna, ko oseba, ki je prej imela srčni utrip 70 ali 80 utripov na minuto, začne beležiti bistveno nižje vrednosti, še posebej, če se hkrati pojavijo tudi zgornji simptomi.
Omedlevica, hude bolečine v prsih, huda kratka sapa ali izrazita šibkost, ki jo spremlja počasen srčni utrip, zahtevajo takojšnjo zdravniško oceno.
Pomembno je vedeti, da ni ene same univerzalne vrednosti srčnega utripa, ki bi bila nevarna za vse ljudi. Srčni utrip 45 utripov pri treniranem športniku brez simptomov nima enake teže kot pri starejši osebi, ki se počuti omotično in izgubi zavest.
Kako preveriti, ali je srčni utrip pod 60 normalen?
Prvi korak je elektrokardiogram (EKG), ki beleži električno aktivnost srca in ugotavlja, ali obstaja sinusna bradikardija ali kakšna druga motnja prevodnosti impulzov.
Če se počasen pulz pojavlja občasno, lahko zdravnik priporoči Holterjev EKG – neprekinjeno spremljanje srčnega ritma 24 ali 48 ur (in dlje, če je potrebno). Glede na simptome so lahko potrebni tudi laboratorijski testi (preiskave ščitnice in elektrolitov), ultrazvok srca ali stresni test.
Še posebej pomembno je oceniti, ali je pulz med telesno aktivnostjo ustrezno pospešen. Pri zdravih ljudeh se srčni utrip poveča, ko telo potrebuje več kisika. Če srce ne moredovolj, da se med naporom pospeši, je to lahko znak motnje, ki zahteva nadaljnjo diagnostiko.
Ali vsaka bradikardija zahteva zdravljenje?
Ne. Če oseba nima simptomov in pregled potrdi, da gre za fiziološko počasen sinusni ritem, zdravljenje običajno ni potrebno. Kadar je vzrok določeno zdravilo, motnja ščitnice ali drugo stanje, ki ga je mogoče odpraviti, je zdravljenje usmerjeno v odpravo tega vzroka.
Pri nekaterih resnih motnjah srčnega ritma, zlasti kadar povzročajo simptome ali predstavljajo tveganje za zdravje, je lahko potrebna vstavitev trajnega srčnega spodbujevalnika. Vendar pa se srčni spodbujevalnik ne vstavi samo zato, ker je srčni utrip nižji od 60.
Najpomembnejše sporočilo je, da nizek srčni utrip ni samodejni znak bolezni, vendar tudi ni zanesljiva potrditev odličnega zdravja srca.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
