Za generacijo Z karierni uspeh ni več opredeljen z napredovanjem in mnogi med njimi dajejo prednost ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem pred večjo odgovornostjo in daljšim delovnim časom.
Ta trend postaja vse bolj zahteven za podjetja, od katerih se mnoga že trudijo razviti naslednjo generacijo vodij.
»Glede na svetovne raziskave bi le približno 6 % pripadnikov generacije Z prevzelo vodstvene vloge in postalo šefov, kar je predvsem posledica večje odgovornosti, ki jo prinaša delo. Za organizacije in njihove strukture je to velik problem,« je za Euronews povedal Tomasz Szklarski, izvršni direktor podjetja Enpulse in strokovnjak za angažiranost na delovnem mestu.
V zadnjih letih se je število zaposlenih, ki poročajo vodji, znatno povečalo, povprečna velikost ekipe pa se je podvojila s približno šestih na dvanajst ljudi.
ilustracija
Photo: pixabay.com
To vodij izpostavlja vse večji pritisk. Po eni strani so odgovorni upravnim odborom in višjemu vodstvu za doseganje poslovnih ciljev. Po drugi strani pa se od njih pričakuje, da bodo podpirali razvoj, motivacijo in dobro počutje vedno večjih ekip.
»Generacija Z je skrbno pretehtala ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter žrtvovanjem, ki je potrebno, da postaneš šef. Mladi jasno vidijo breme, ki ga prinaša vodenje. Vodja je odgovoren tako svojim nadrejenim kot vedno večjim ekipam, ki potrebujejo stalno podporo,« je dejal Szklarski.
Težava, ki bi lahko še posebej močno prizadela Evropo
Upad zanimanja za vodstvene vloge ni le težava posameznih podjetij, temveč je globalni trend, ki bi se lahko izkazal za poseben izziv za Evropo, kjer demografske spremembe že tako krčijo delovno silo.
»Vedno manj ljudi bo delalo, zlasti v Evropi. Če ne bomo usposobili nove generacije vodij in pripravili ljudi na prevzem odgovornosti za ekipe, se bomo soočali z vse večjimi izzivi pri ohranjanju organizacijske učinkovitosti,« opozarja strokovnjak.
Čeprav umetna inteligenca vse bolj prodira v poslovni svet in avtomatizira številne procese, Szklarski meni, da to ne bo rešilo problema pomanjkanja vodij.
Strokovnjak trdi, da ostaja nejasno, ali bi umetna inteligenca lahko učinkovito opravljala vlogo vodje.
Vođenje ekip še vedno zahteva veščine, ki jih je težko nadomestiti, vključno z empatijo, gradnjo odnosov, motiviranjem zaposlenih in sprejemanjem odločitev, ki upoštevajo človeško plat organizacije.
Vir: forbes.dnevnik.hr
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
