V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni aluminiju iz različnih virov, vključno s hrano, pripomočki, zdravili in kozmetiko. Težava lahko nastane pri dolgotrajnem uživanju velikih količin, saj se lahko aluminij kopiči v telesu in negativno vpliva na zdravje.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Po podatkih nemških organizacij za varstvo potrošnikov je aluminij naravno prisoten v različnih živilih. Višje koncentracije so med drugim opazili v začimbah, čaju, školjkah, kakavu in kakavovih izdelkih, kot je temna čokolada.
Posebna previdnost je priporočljiva pri stiku aluminija s kislo ali zelo slano hrano, saj se v takšnih razmerah kovina lažje prenese na hrano. Zato na primer kisle ali slane hrane ni priporočljivo dalj časa shranjevati v nezaščitenih aluminijastih posodah ali foliji.
Ali je potem varno lizati pokrov pudinga? Kljub vsemu pa občasno lizanje pokrovčka pudinga zaradi aluminija ne bi smelo predstavljati nevarnosti za zdravje. Takšni pokrovi so običajno izdelani iz aluminija, vendar imajo na notranji strani tanek zaščitni sloj, ki preprečuje neposreden stik hrane s kovino.
Benjamin Schiller iz Stuttgartskega urada za kemijske in veterinarske preglede (CVUA) pojasnjuje, da bi lahko teoretično do težave prišlo, če bi se ta zaščitna plast poškodovala, na primer s strganjem z žlico.
“Če se plastična plast poškoduje s strganjem z žlico ali lizanjem, se lahko aluminij začne zrahljati s pokrova,” je Schiller povedal za Okotest.
Vendar pa je količina aluminija, ki se lahko sprosti na ta način, tako majhna, da ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje. Večji razlog za previdnost je pravzaprav veliko enostavnejši – rob veke je lahko oster. Če je pokrov upognjen ali poškodovan, si lahko z njim urežete jezik ali ustnico.
Torej, če ste kot otrok slišali, da ostanka pudinga ne smete polizati s pokrovčka, ker se boste »zastrupili z aluminijem«, ni pravega razloga za tak strah. Veliko bolj realna nevarnost je majhna, a neprijetna ureznina na ostrem robu veke.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo urednikom
