Potem ko smo 28. julija ekskluzivno razkrili, da se prek šefice celjskega odbora DeSUS Brigite Čokl v strankarske štrene spet meša januarja zamenjani predsednik stranke. tokrat razkrivamo, kako aktivno se je v dogajanje v stranki DeSUS vmešala Erjavčeva ruska naveza. Dobesedno. Za Erjavca, ki ga je Aleksadra Pivec deklasirala na januarskem kongresu, delajo zdaj njegovi ruski partnerji, ki so ga skozi usta veleposlanika reklamirali že v predvolilnem času. Povezave nam je predstavil poznavalec, katerega ime je znano uredništvu. Hotel Marina v Izoli je v ruski lasti. Rusko-slovensko je tudi vodstvo hotela, razkriva evidenca Ajpes. Rezervacije za njihove goste v Sloveniji je po prepričanju našega sogovornika izvajalo tudi podjetje 1SH svetovanje v lasti osebe po imenu Ivanova Galina, ki je povezano z ruskim veleposlaništvom v Ljubljani. Z ruskim veleposlaništvom v Ljubljani so bili tesno povezani tudi v hotelu. Ne zgolj prek preteklih rezervacij, ko so za svoje goste najemali storitve hotela, ampak je bil njegov (sicer od leta 2018 pokojni) lastnik Nikolay Ulyanov častni konzul Slovenije v Samari, imenovan leta 2006. V Sloveniji je bil poslovno zelo aktiven. Časnik Finance je o lastniku gotela Marina v Izoli leta 2006 objavil naslednji zapis: “Ruski poslovnež Nikolaj Ulijanov je ustanovitelj Volgapromgaza, pomembnega holdinga v ruski Samari, katerega glavni posel so plinovodi. Pod svojim okriljem ima tudi medije in banke. Ukvarja se še z nepremičninami in gradbenimi posli, v lasti pa ima tudi trgovski center in četrtinski delež v banki Volgokamsky.” Pripovedi o stikih družine Ulyanov z veleposlaništvom Ruske Federacije ni malo. Ob tem ne gre pozabiti, da je bil veleposlanik Doku Zavgayev v volilno kampanjo celo aktivno vpleten, ko je na televiziji pred volitvami povsem odkrito nastopil v prid Karla Erjavca, ko je bil ta predsednik stranke DeSUS. Ruska naveza je dobro spodbujena tudi s strani Milana Kučana in Zorana Jankovića, o pristnosti odnosov pričajo posnetki. Ruski posli na obali segajo tudi v županov oljčnik. Kupil ga je Rus, ki je potem dobil oziroma kupil poceni elitno zemljišče za gradnjo stanovanjskih stolpičev v Izoli v Livadah. Župan Danilo Markočič naj bi na oljčniku posadil 400 dreves. Spomladi je odstopil od zakupa ker zemljišče je v lasti sklada kmetijskih zemljiščin nato prodal Rusu oljke po ceni 243.718.97 evrov, kar je neverjetna cena, saj pomeni 470 evrov za eno oljko. Po oceni poznavalcev bi ena oljka stala največ 100 evrov. Sodna cenilka, ki jo je izbral župan, je Ema Zadel, ki dela skupaj s soprogo župana v Novi Gorici. Opozicijski občinski svetniki zahtevajo pregled posla s prodajami zemljišč. Kupilo jih je podjetje Bm21, katerega lastnika sta Marjan Milič in Boris Kopilovich, razkriva Ajpes. Zanimivo, Erjavčeva prijateljica Čoklova že drugi teden ni sposobna odgovoriti na štiri preprosta vprašanja o sestanku.
Nedavno smo razkrili, da ima Vesna Vuković s portala Necenzurirano, kjer radi očitajo drugim izobrazbo, končano le srednjo šolo. Informacije, ki smo jih prejeli, smo pri njej sicer skušali preveriti, a gospa ni pripravljena povedati, katera je zadnja formalna stopnja izobrazbe, ki jo je pridobila, pač pa je zahtevala umik članka. Zato smo se pogovarjali z avtorjem dopisa ddr. Rokom Snežićem. Slednji je razložil, zakaj je napisal pismo o izobrazbi novinarke: ”Zakaj pa ne bi? Vesna Vuković tedensko, včasih celo dnevno, o meni objavlja laži. Kakšni so njeni motivi, v resnici ne vem. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo so njeni naročniki. Saj se mi zdi, da nisem edini, ki se to sprašuje, pogosto na družabnih omrežjih berem vprašanja, kdo je dejansko lastnik portala, kjer objavlja. In kdo ga financira. Viri mi pravijo, da se skrivaj prek državnih podjetij in omrežij globoke države financirajo iz proračuna, kar pa upam, da se bo le ustavilo, in bodo lovke pogoltnih stricev iz ozadja presekane. V to verjamem in sem siguren.Predvsem pa sem pismo napisal, ker ne verjamem, da je Vukovićeva seznanjena s formalnim potekom visokošolskega izobraževanja. Gre za precej abstraktne zadeve in bojim se, da gospa sploh nima kapacitete tega razumeti. Zelo zanimivo bo, ko bomo razkrili, kdo piše njene članke o meni, kajti gospa ni dovolj izobražena, da bi se lahko spuščala na moj nivo.” Ob tem dodaja, na podlagi dokumentacije, ki so mu jo posredovali viri in je zakonito pridobljena, da je Vukovićeva s sodelavci davčno oazo ustvarila kar v Sloveniji.
Nadaljevali pa smo tudi zgodbo o dečku Jaši, ki je tragično umrl v reki Soči, ko je vodostaj reke nenadoma narasel. Starša Ana in Andraž Šavli sta se po tragediji na medije obrnili s pismom in javnosti razkrili svojo bolečino in agonijo, ki so jo kot družina doživljali, ko so želeli do svojega preminulega sina. ”Po uri vožnje do Nove Gorice sva po prevzemu otrok takoj želela do ponesrečenega sina. Delavke CSD so podale informacijo, da je bil ponesrečeni sin prepeljan v Šempetrsko bolnišnico. V Šempetrski bolnišnici niso imeli o tem nobenih informacij. Po četrt ure iskanja informacij so nas obvestili, da je bil sin prepeljan v ljubljanski Inštitut za sodno medicino. Dobila sva telefonsko številko, kjer naj bi dobila nadaljnje informacije o sinu. Ker sva čim prej želela priti do ponesrečenega sina, sva se takoj odpravila proti Ljubljani in po telefonu poskušala pridobiti informacije od inštituta za sodno medicino. Pri tem sva bila neuspešna, saj so nam rekli, da ni mogoče obiskati sina, ker ni prisotnega zdravnika. Pomagati niso mogli niti pri Policiji, na katero smo se obrnili po pomoč,” sta zapisala med in se med drugim vpraševala, kako je mogoče, da v takšnih izjemnih in težkih trenutkih staršem ni omogočena niti informacija, kje je ponesrečeni otrok, še huje, nimajo možnosti priti do njega. Ministrstvo za delo je socialni inšpekciji, po utopitvi 10-letnega dečka pretekli teden v Soči in izpovedi staršev, ko jim ni bilo omogočeno videti trupla otroka, predlagalo nadzor nad ravnanjem centra za socialno delo.
