Zdravje možganov zajema vrsto funkcij, vključno s spominom, gibanjem, čustvi in obdelavo senzoričnih informacij. Kako torej lahko ohranimo zdravje svojih možganov čim dlje?
Kakovosten spanec je pomembnejši, kot si mislimo
ilustracija
Photo: pixabay.com
Odraslim se na splošno priporoča spanje med sedmimi in devetimi urami, vendar to v našem dinamičnem vsakdanjem življenju ni vedno enostavno doseči. Dr. McSweeney opozarja, da ima lahko pomanjkanje spanca resne posledice za zdravje možganov.
»Spanje je čas, ko se možgani aktivno obnavljajo in regenerirajo, pomanjkanje spanja pa je ena najbolj podcenjenih groženj za njihovo dolgoročno zdravje. Ni pomembna le količina spanja, temveč tudi njegova kakovost,« pojasnjuje.
Med globokim spanjem se aktivira glimfatični sistem, ki pomaga možganom odstraniti odpadne produkte, ki so se nabrali čez dan. Mednje spadajo beta-amiloidne in tau beljakovine; nenormalne usedline teh beljakovin so povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Kronično pomanjkanje spanja lahko moti ta proces, povezano pa je tudi z vnetji, težavami s spominom in kognitivnim upadom.
Dieta, ki varuje zdravje možganov
»Tudi to, kar jemo, vpliva na pogoje, v katerih delujejo naši možgani,« pravi zdravnica. Priporoča prehrano, ki temelji na polnovrednih, minimalno predelanih živilih, zlasti tistih rastlinskega izvora. Kot dobra primera navaja mediteransko prehrano in dieto MIND ter poudarja njuno povezavo z boljšim zdravjem možganov.
Dieta MIND je zasnovana tako, da zmanjša tveganje za demenco in s starostjo povezan kognitivni upad. Združuje načela mediteranske prehrane in diete DASH, pri čemer je slednja namenjena predvsem zniževanju krvnega tlaka.
Oba prehranska pristopa poudarjata zelenjavo, sadje, polnozrnata žita, stročnice, ribe, oreščke in zdrave maščobe, hkrati pa zmanjšujeta vnos visoko predelane hrane. Takšna prehrana lahko prispeva k zdravju možganov in srca in ožilja, izboljša presnovno zdravje in pomaga zmanjšati vnetja.
Preizkušanje novih stvari spodbuja možgane
Medtem ko mnogi ljudje uživajo v rutini, dr. McSweeney poudarja, da so nove izkušnje in izzivi dobri za možgane. Učenje tujega jezika, začetek novega športa ali obvladovanje nove veščine lahko spodbudi možgansko aktivnost. Ni nujno, da gre za veliko spremembo; že preprosta dejanja – kot je pot domov po drugi poti – lahko pomagajo prekiniti vašo dnevno rutino.
»Potovanje na neznan kraj ali učenje nove veščine spodbuja možgane, da informacije obdelujejo na drugačen način,« pojasnjuje zdravnica.
Nove izkušnje zahtevajo prilagajanje, reševanje problemov in učenje, kar spodbuja ustvarjanje in krepitev nevronskih povezav.
»To pomaga graditi kognitivno odpornost – natančneje, bogatejšo in bolj prilagodljivo mrežo, ki možganom omogoča lažje spopadanje s spremembami, ki jih prinaša staranje,« zaključuje dr. McSweeney.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
