Oldal kiválasztása

New York Times: Za las je šlo, da Amerika ni vrgla atomske bombe na Kitajsko

13 let po bombnem napadu na Hirošimo in Nagasaki so Združene države Amerike skoraj ponovno segle po atomskem orožju.

Na podlagi skrivnih vojaških dokumentov, ki so pred dnevi pricurljali na dan, so Združene države Amerike skorajda posegle po taktični atomski bombi, ki naj bi jo usmerile proti Kitajski leta 1958, po drugi tajvanski krizi, saj so se bale, da s tradicionalnim orožjem ne bodo uspele zaustaviti komunistične vojske, ki se je namenila zavzeti otok Tajvan – piše na spletnih straneh New York Timesa.

Po koncu državljanske vojne na Kitajskem, ki je potekala med Kitajsko nacionalno stranko (KMT) pod vodstvom Chiang Kai-sheka, in Kitajsko komunistično stranko (KKP), ki jo je vodil Mao Cetung, so se predstavniki poražene strani – nacionalisti, leta 1949 umaknili na otok Tajvan in tam nadaljevali svojo politiko. Približno 2 milijona oseb, v veliki večini vojaki ter pripadniki duhovne in izobraženske elite, se je umaknilo s kontinentalne Kitajske. Nacionalisti so na otok s seboj odnesli vse mednarodne devizne rezerve in nacionalno rezervo zlata.

Ker se kitajska državljanska vojna ni končala s premirjem ali mirovnim dogovorom, je Ljudska republika Kitajska v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja pod vodstvom komunistov večkrat poskušala zavzeti Tajvan. V drugi polovici leta 1958 so ponovno poskušali prevzeti nadzor nad otokom, kar so s svojim posredovanjem preprečili Američani.

»Predsednik Dwight D. Eisenhower, general Nathan Twining in vse vojaške enote so dale jasno vedeti, da so Združene države Amerike bile pripravljene na poseg z nuklearnim orožjem na kitajska letalska oporišča, če bo s tem potrebno preprečiti morebitni zračni napad Kitajske,” – je povzel Daniel Ellsberg, ameriški ekonomist in vojaški analitik, ki je prejšnji konec tedna javnosti predočil dokumente, ki jasno pričajo o tem, da je malo manjkalo, da bi Amerika ponovno uporabila atomsko orožje, in sicer 13 let po bombardiranju Hirošime in Nagasakija. 90-letni Daniel trenutno velja za veterana „pronicanja informacij – žvožgača” z druge strani Atlantika, saj je že leta 1971 prav on bil tisti, ki je obelodanil pentagonske dokumente (Pentagon Papers), ki so razkrili, kakšne vojne zločine je zagrešila Amerika v času vietnamske vojne.

ilustracija
Fotó: pixabay.com

Daniel Ellsberg

Na podlagi dokumentov so atomski napad podpirali zlasti predstavniki vojske. Sprva je Dwight D. Eisenhower zavzemal stališče, da je Kitajsko potrebno onesposobiti s tradicionalnim orožjem. Čez čas pa je z ameriškega stališča postalo vse bolj »enoznačno mnenje«, da je Kitajsko potrebno na kolena spraviti z nuklearnim orožjem, če bi začela z invazijo.

Odd Arne Westad, profesor zgodovine na univerzi Yale, je za Times povedal, da »so ti dokumenti jasen dokaz tega, kako zelo blizu napada z atomskim orožjem so bile ZDA leta 1958, tega si nikakor ne moremo predstavljati. Zato mora služiti to dejstvo kot streznitev za vse, saj je že iz tega kristalno jasno, česa je sposobna velesila, če mora braniti svoje interese.«

Med drugim se je v času krize v Tajvanski ožini, ki je trajala vsega skupaj mesec dni, Ljudska republika Kitajska zatekla k topniškemu ognju, s katerim je nadzorovala več manjših otokov, ki so sicer bili pod tajvansko oblastjo. S tem je nameravala pripraviti teren za invazijo. Na srečo se stvari niso tako zapletle, da bi morale ZDA vplesti atomsko orožje, s katerim naj bi odgnale komuniste, za to nalogo je zadostovalo, da so eno ladijsko floto usmerili v ožino in na otoku namestile več raket tipa zemlja in sonce.

Letalonosilka USS Yorktown v tajvanski ožini (1985)

Pomembno je dodati, da so se odnosi med Kitajsko in Tajvanom v zadnjih mesecih ponovno zelo zaostrili: Kitajska je izvedla vojaško vajo v morskem pasu, ki ločuje državi, in večkrat prestopila v zračni prostor Tajvana. Na to je Amerika odgovorila s potezo, da je ena njenih vojaških ladij prečkala Tajvansko ožino v okviru rutinske akcije.

Tajvan se bo do zadnjih atomov moči boril v primeru kitajskega napada – je v začetku aprila izjavil tajvanski zunanji minister Joseph Vu. Minister je v izjavi povedal: pekinška vlada nam posreduje mešana sporočila s tem, da poudarja prizadevanja za sporazum, medtem ko uvaja vojaško nasilje.