Profesor Robert Bohr, direktor Centra za letalsko psihologijo, pojasnjuje, da tesnoba pogosto vodi možgane k precenjevanja tveganja, čeprav je letenje ena najvarnejših vrst prevoza. Strah se najpogosteje pojavi zaradi višine, občutka izgube nadzora, klavstrofobije ali prejšnjih neprijetnih izkušenj, pa tudi zaradi povečanega števila zdravniških poročil o letalskih nesrečah.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Po mnenju profesorja lahko razumevanje osnovnih postopkov med letom znatno zmanjša strah. Če potniki vedo, da je normalno, da pilot po vzletu zmanjša tlak v motorju ali da letalo naredi zavoj, da se poravna z načrtovano potjo, je manj verjetno, da bodo takšne spremembe zaznali kot znak, da je nekaj narobe.
Na primer, običajne spremembe hrupa motorja po vzletu ali med manevri med letom niso znaki nevarnosti. Enako velja za turbulenco, ki je varna in pričakovana – letalo je zasnovano tako, da jo prenese. Bohr to pojasni s preprosto primerjavo – letalo je kot borovnica v želeju. Ko se žele premakne, se premakne tudi borovnica, vendar ostane varna. Letalo prehaja tudi skozi zračne tokove, za katere je bilo zasnovano in ki ne ogrožajo njegove varnosti.
Koristna je tudi tehnika dihanja: počasen in globok vdih ter izdih, ki traja 5–7 sekund, pomaga umiriti tesnobo. Priporočljiva je tudi progresivna mišična relaksacija – izmenično napenjanje in sproščanje mišic, kar telesu pošlje signal, da ni nevarnosti.
Strokovnjaki svetujejo tudi postopno izpostavljanje letenju, pa tudi informacije o samem procesu letenja, saj znanje zmanjšuje občutek negotovosti. Čeprav lahko aerofobija omeji potovanja, psihologi poudarjajo, da gre za strah, ki ga je mogoče uspešno premagati s pravimi tehnikami in podporo.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
