Ameriški predsednik Joe Biden si za zaprtimi vrati prizadeva, da bi Ursula von der Leyen, sedanja predsednica Evropske komisije, postala naslednja generalna sekretarka Nata, trdijo notranji viri – piše The Telegraph, spletna izdaja britanskega dnevnika. Portal razume, da sta Biden in von der Leyenova sklenila močno zavezništvo zaradi skupnih stališč o konfliktu v Ukrajini. Dejansko se je odnos med voditeljema v zadnjem času poglobil do te mere, da se predsednica Evropske komisije zdaj “za obveščevalne informacije raje obrača na Washington”, saj ne zaupa več “pogosto napačnim” evropskim agencijam. S takšnim zaupanjem si ni pridobila le odobravanja Washingtona, temveč tudi samega predsednika ZDA. Časopis Telegraph je v svojem članku posebej poudaril, da bi von der Leyenova, če bi bila res imenovana za generalno sekretarko, skoraj zagotovo imela podporo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, saj tekoče govori francosko.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Kot so obširno poročali domači in mednarodni mediji, so voditelji Nata v torek podaljšali mandat sedanjemu generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu še za eno leto, in sicer do 30. septembra 2024, ko se ta izteče konec septembra.
Stoltenberg je v sporočilu na Twitterju zapisal, da je počaščen z odločitvijo voditeljev držav in vlad 31 držav članic vojaške zveze. „Že skoraj petinsedemdeset let čezatlantska vez med Evropo in Severno Ameriko zagotavlja našo svobodo in varnost, v nevarnejšem svetu pa je naše veliko zavezništvo pomembnejše kot kdaj koli prej” – je zapisal generalni sekretar. Nekdanji norveški premier, ki letos dopolnjuje 64 let, je generalni sekretar Nata od 1. oktobra 2014. Prvotno je bil izvoljen za štiriletni mandat, leta 2017 pa je bil njegov mandat podaljšan za dve leti, leta 2019 za dve leti in leta 2022 še za eno leto.
V zahodnem tisku se pojavljajo ugibanja o morebitnem nasledniku Jensa Stoltenberga. V zadnjem letu so položaj generalnega sekretarja Nata med drugim povezovali z nizozemskim predsednikom vlade Markom Ruttejem, nekdanjim britanskim premierom Borisom Johnsonom in romunskim predsednikom Klausom Johannisom. Vse bolj pa narašča tudi povpraševanje po ženski, ki bi vodila obrambno zvezo zahodnega sveta, pri čemer naj bi bila kanadska obrambna ministrica Chrystia Freeland, ki ima ukrajinske prednike, močna kandidatka. Druge možne kandidatke so estonska predsednica vlade Kaja Kallas, slovaška predsednica države Zuzanna Caputova, nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kritarović in nekdanja visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Federica Mogherini.
Strokovnjaki menijo, da ima Ursula von der Leyen med vsemi možnimi kandidati največ možnosti, da osvoji mesto generalnega sekretarja. Predsednica Evropske komisije velja za dobro izbiro za to mesto, med drugim zaradi dobrih odnosov z Washingtonom, obsežnega sodelovanja z najvišjimi voditelji obrambnega zavezništva po izbruhu vojne v Ukrajini in njenega prejšnjega dela kot obrambne ministrice v rodni Nemčiji.
Vendar pa je Telegraph opozoril tudi na to, da bi lahko bilo von der Leyenovo vodenje nemškega obrambnega ministrstva med letoma 2013 in 2019 slabost, saj so bili mnogi nezadovoljni z njegovim delom. V zvezi s tem je časnik navedel poročilo iz leta 2015, ki je trdilo, da so morali “nemški vojaki med Natovo vajo težke mitraljeze zamenjati z metlami, da bi prikrili pomanjkljivosti v svoji opremi”.
