Mednarodna skupina arheologov je našla grob sv. Salome, babice v Betlehemu, ki je pomagala otroku Jezusu na svet v jami, ki se nahaja v osrednjem delu Izraela, blizu gozda Lachish – piše spletna izdaja Guardiana s sklicevanjem na lokalni tisk.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Po mnenju strokovnjakov Izraelske arheološke uprave (IAA) je bilo o jami že znano, da so v njej pokopane pomembne osebe iz bogate družine od časa drugega svetišča do zgodnjega muslimanskega obdobja, tj. s. VIII–IX stoletja, ne pa tudi kdo točno. Pred kratkim pa so med izkopavanjem ene od grobišč našli napise v starogrščini in arabščini, ki pravijo, da je “ta jama jama svete Salome”.
Po mnenju strokovnjakov je bilo pred jamsko grobnico skrbno zgrajeno dvorišče v velikosti 350 kvadratnih metrov, obrobljeno z okrašenimi apnenčastimi stenami, kamnitimi ploščami in mozaičnimi tlemi, kjer bi lahko bilo na desetine trgovin s keramičnimi svečami. To naj bi bilo zato, ker jih je na spletnem mestu skoraj sto, i. s. VIII–IX Našli so fragmente keramike iz 19. stoletja ter nepoškodovane kose. Zato je možno, da so bile oljenke uporabljene za razsvetljavo v jami in morda so bile del verskega obreda, podobno kot se danes prodajajo sveče na grobovih svetnikov ali v cerkvah – sta povedala arheologa vodila izkopavanja, Nir Simson-Faran in Cvi Firer v časopisnem intervjuju.
Jamo so pred približno 40 leti prvič odkrili roparji grobov, nato pa so se začela arheološka izkopavanja najdišča. Po naših dosedanjih podatkih je jamska grobnica razdeljena na več prostorov, kjer so bile shranjene kamnite škatle s kostmi, poznane v takratnih judovskih pokopih. Eno od sob so pozneje preuredili v krščansko kapelo, v zgodnji muslimanski dobi pa so na stene vklesali križe in desetine napisov. Nekateri od teh napisov, ki so bili pravkar odkriti, dokazujejo, da je bil kraj posvečen Salomi.
Pomembno je omeniti, da še danes potekajo burne teološke razprave o tem, ali sta bili sveta Saloma in Saloma babica ena ali dve različni osebi. Kanonizirani, torej rimskokatoliški evangeliji o Salomi ne vedo veliko, sporno je celo, ali je bila žena Jezusova sledilka ali učenka. V Novi zavezi piše le, da je bila Saloma tam ob Jezusovem križanju, kasneje pa je odkrila, da je bila grobnica, v kateri je bil pokopan božji sin, prazna.
Po drugi strani pa je v Jakobovem evangeliju, ki pripoveduje o Marijinem spočetju, vzgoji in poroki z Jožefom ter o njunem potovanju v Betlehem, navedeno, da je bila Saloma babica v Betlehemu, ki je Jezusu pomagala priti na svet. Po krščanskem izročilu Saloma ni verjela, da je Marija devica, zato so se ji roke posušile, ozdravela pa je šele, ko je v roke vzela Jezusa.
