Tako imenovana „vojna viskija” med Dansko in Kanado se je uradno končala, potem ko sta se strani dogovorili o razdelitvi otoka Hans, ki je sprožil konflikt. Okoli 60 odstotkov nenaseljenega 1,2 kvadratnega kilometra velikega kosa zemlje med Grenlandijo in kanadsko celino, 1100 kilometrov južno od severnega tečaja, je v skladu s sporazumom, ratificiranim v torek, pripadlo Danski, 40 odstotkov pa Kanadi – poroča Politico.
Hansov otok iz ptičje perspektive
Spor o pristojnosti Hansovega otoka, ki je približno polovico manjši od Margaretinega otoka, sega v leto 1973, ko sta Kanada in Danska označili mejo med državama v Naresovi ožini. Namišljena črta, narisana sredi Arktičnega oceana, je rešila vse spore razen o tem, kdo naj ima suverenost nad otokom Hans. Ker se strani o tem vprašanju nista mogli odločiti, je pusto zemljišče še vedno nekakšna nikogaršnja zemlja, kar je nato vodilo v vrsto drobnih sporov. Svetovni tisk je to kasneje poimenoval „vojna viskija”.
Nenavaden konflikt je leta 1984 sprožil danski minister, pristojen za grenlandske zadeve, ki je obiskal otok in na njem dvignil dansko zastavo, ob njenem dnu pa zakopal steklenico, polno danskega žganja z napisom “Dobrodošli na danskem otoku”. Kot odgovor na to je na otok odpotoval tudi član kanadske vlade, kjer je pustil kanadsko zastavo in kanadski viski po vzoru Danskega. To je bil začetek »vojne«, med katero so danski in kanadski uradniki, raziskovalci in vojaki eden za drugim obiskovali območje, s katerega so običajno sneli prej postavljeno zastavo drugega in dvignili svojo.
Kanadska in danska zastava na otoku Hans
Kanada in Danska sta se do zdaj igrali to igro tik-tak, v torek pa sta se dogovorili o suverenosti nad otokom. Zunanja ministra obeh držav sta se srečala v Ottawi, kjer sta podpisala dokument o razdelitvi ozemlja, nato pa si izročila steklenico žgane pijače.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
V zvezi z mirovnim sporazumom je danski zunanji minister Jeppe Kofod dejal: „Vsem po svetu želimo poslati jasen signal, da je mogoče mejne spore rešiti na miren in pragmatičen način, tako da bodo zmagovale vse strani” – sklicujoč se na vojna med Rusijo in Ukrajino.
Kanadska zunanja ministrica Melanie Joly je v odgovor svoji kolegici dejala, „če pogledate, kaj se trenutno dogaja v svetu, je ta sporazum res lahko zgled za narode sveta.”
