Nova slovenska levičarska vlada je napovedala, da bo odstranila ograjo na meji s Hrvaško, ki je bila postavljena na vrhuncu migrantske krize, so za STA povedali na notranjem ministrstvu. Po predhodnih poročilih naj bi bil operativni načrt za odstranitev ograje pripravljen do konca meseca, projekt pa naj bi bil izveden do konca leta.
Slovenija je leta 2015 na 670 kilometrov dolgi meji s Hrvaško postavila 176 kilometrov dolgo žičnato ograjo, da bi zajezila migracijski val. Kasneje so jo postopoma nadomestili s panelnimi ograjami in jo razširili. Trenutno je med Hrvaško in Slovenijo 135 kilometrov žičnih ograj in 60 kilometrov panelnih ograj, kar pokriva približno tretjino celotne meje med državama. Nova slovenska vlada je napovedala ukinitev ograj.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Slovenska vojska je leta 2015 na mejo s Hrvaško postavila žično ograjo
Tatjana Bobnar, notranja ministrica v levosredinski vladi, ki jo vodi predsednik vlade Robert Golob, je v slovenskem parlamentu povedala, da bodo fizične ovire nadomestile kamere, območje pa bodo v prihodnosti nadzorovali tudi droni. Dodala je, da želi v reševanje problema migracij vključiti tudi civilni sektor in lokalne skupnosti.
Po poročanju slovenske državne tiskovne agencije bo za odstranitev mejne ograje objavljen javni razpis in izbran izvajalec. Glede na to, da so postopki še v pripravi, ministrstvo za notranje zadeve v tej fazi ni moglo posredovati več podrobnosti.
V prvih petih mesecih letošnjega leta so slovenski organi prijeli 4 333 prestopnikov meje, kar je 75 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Po navedbah policije trenutno največ ilegalnih priseljencev prihaja iz Afganistana, največji migracijski pritisk pa je na jugozahodni slovenski meji. Migranti večinoma vstopajo v Bosno prek Srbije in Črne gore, od koder nadaljujejo pot na Hrvaško in nato v Slovenijo, od koder želijo priti v Zahodno Evropo.
Slovenska mejna ograja okoli reke Kolpe
Pomembno je omeniti, da je agencija Evropske unije za varovanje meja Frontex v aprilskem poročilu poročala o povečani migracijski dejavnosti na zahodnobalkanski poti. Agencija je opozorila, da bi se lahko Evropa soočila s še eno migrantsko krizo, podobno tisti iz let 2015 in 2016, saj se je število nezakonitih vstopov približalo ravni, ki je do takrat še ni bilo.
