Čekov je v intervjuju med drugim omenil, da se Rusi po ukrajinski kapitulaciji ne bodo več pogajali s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ni pa pojasnil, s kom se nameravajo pogajati.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Slika: Pixabay
O zadevi je spregovoril tudi Vladimir Medinski, ki je vodil dosedanja mirovna pogajanja, po njegovih besedah pa je prekinitev pogajanj tragična za ukrajinsko ljudstvo. Meni, da se Kijev ni odzval na mirovne predloge Moskve, dogovor o prekinitvi ognja pa ni bil dosežen, ker Ukrajinci niso želeli sesti za pogajalsko mizo v izgubljeni situaciji.
Marija Zakharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, je dan prej dejala, da so mirovni pogovori zastali, ker so Američani to zahtevali od Kijeva.
Rusija ne bo zmagala v vojni v Ukrajini, ruski predsednik Vladimir Putin pa ne bo mogel diktirati pogojev miru – je dejal nemški kancler Olaf Scholz.- Putin se bo resno pogajal o miru, ko bo spoznal, da ne more zlomiti obrambe Ukrajine. (Moskva) ne bo narekovala pogojev miru. Ukrajina tega ne bo sprejela in tudi mi ne, je dejala nemška kanclerka.
Olaf Scholz je poudaril, da je surovost ruske vojne bolj kot kdaj koli prej skovala ukrajinski narod in dve državi približala Natu.
– Švedska in Finska se želita pridružiti zavezništvu kot tesni prijateljici in partnerici, zelo ju pozdravljamo – je dejala kanclerka.
Upokojeni polkovnik Zoltán Szenes je poudaril, da Ankara vedno gleda na svet s poslovnega vidika, zato obstaja možnost za kompromis.
Po besedah Scholza se Putin želi vrniti v svetovni red, v katerem najmočnejši določa, kaj je prav, v katerem svoboda, suverenost in samoodločba ne obstajajo. Nemška kanclerka je Putinovo vojno politiko označila za imperializem, s katerim želi ruski predsednik potisniti svet nazaj v čase, ko je bila vojna ustaljeno orodje politike.
Če nas kdo želi vrniti v preteklo obdobje nacionalizma, imperializma in vojne, to zavračamo. Predstavljamo prihodnost
– Povedal je. Nemška kanclerka je na Svetovnem gospodarskem forumu pozvala k večjemu globalnemu sodelovanju pri spopadanju s smrtno nevarnimi grožnjami, kot so podnebne spremembe, lakota in odvisnost od fosilnih goriv.
Letno srečanje v Davosu je Scholz zaključil s četrtkovim govorom.
Svetovni gospodarski forum je bil dvakrat prestavljen zaradi pandemije koronavirusa, letos pa je vojna v Ukrajini močno vplivala na razprave vplivnih voditeljev svetovnega gospodarstva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, skupaj z zakonodajalci, lokalnimi uradniki in poslovneži, so poskušali izkoristiti pozornost, ki jo je dal forum, in pridobiti še več podpore za boj Ukrajine proti Rusiji, osebno ali virtualno.
Scholz je v govoru na švicarskem forumu menil, da Putin ni mogel doseči strateških ciljev, ki si jih je zastavil na začetku vojne, ki se je začela pred več kot tremi meseci.
Ukrajina ima “velike težave” – je novinarjem v sredo povedal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov.
Peskov je to komentiral, ko so ga prosili, naj oceni Dmitrija Medvedjeva, namestnika vodje Varnostnega sveta, v sredo na Telegramu, ko je namigoval, da Ukrajina morda čez dve leti neha biti neodvisna država.
“Tega sporočila ne bi komentiral. Vemo pa, da ima Ukrajina velike težave. Vsi to zelo dobro vedo in da, to je mogoče trditi, gre za to, da se odpor nacionalističnih podenot nadaljuje, ukrajinsko vodstvo pa ni pripravljeno razpravljati o teh nacionalističnih enotah in trezno oceniti situacijo” – je pojasnil Peskov.
“Ne obeta nič dobrega” – je dodal.
Nekdanji predsednik države in premier Medvedjev se je v sredo v svoji objavi na Telegramu odzval na novico, da želi Ukrajina kupiti utekočinjeni zemeljski plin (LNG) od ZDA na podlagi posojila, ki naj bi ga odplačali v dveh letih, sicer bo “preprosto zamrznila”. v zimskem času.
“Tukaj je samo eno vprašanje. Kdo je rekel, da bo čez dve leti Ukrajina sploh obstajala na zemljevidu sveta?” – je dejal Medvedjev.
Menil je, da “Američanov to ne zanima več”, saj so že toliko vložili v “Protiruski projekt”, da jim vse ostalo “nič ne pomeni”.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v sredo v pogovoru za televizijo Rossiya 1 dejal, da bo Rusija končala “specialno operacijo” v Ukrajini, kjer želi, ne tam, kjer želijo nekateri Washington in drugi ideologi in strategi. Izjavil je, da je Moskva pripravljena stati za navedenimi cilji invazije, ne glede na odločitev Zahoda.
Rjabkov je izrazil upanje, da imajo ZDA in Zahod kot celota zdravo pamet, da razmer v Ukrajini ne eskalirajo v neposreden konflikt, saj ob uporabi jedrskega orožja ni poti nazaj. Dodal je, da Rusija kljub obtožbam Zahoda zavrača ideologijo omejene jedrske vojne.
Namestnik ministra je za propad rusko-ukrajinskih mirovnih pogajanj aprila okrivil Kijev in njegove zahodne “marionetovodje”.
