Zato psihologi vse pogosteje priporočajo, da otroci, mlajši od 14 let, ne uporabljajo družbenih omrežij.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Napad na najstnice
Družbena omrežja so lahko koristna, če se uporabljajo zmerno in namensko, z nenehnim opominjanjem otrok, da ni nujno, da je vse, kar se tam dogaja, resnično. Takšno dojemanje najstnikov je lahko problematično, zato ni presenetljivo, da je pretiran čas, ki ga otroci preživijo na družbenih omrežjih, eden od pomembnih razlogov za razvoj depresivnih stanj.
Raziskave kažejo, da se depresija pogosteje pojavlja pri deklicah kot pri dečkih.
Psihologi poudarjajo, da družbena omrežja pogosto pošiljajo napačna sporočila o tem, kako naj bi človek živel, kakšna oblačila so zaželena za nošenje, objavljajo se fotografije, ki dajejo popačeno in pogosto nenaravno idealno estetsko podobo. Objavljajo se statusi, ki prikazujejo, kaj je potrebno za kvazi-srečno življenje, vztraja se pri zabavah, potovanjih, obiskovanju dragih restavracij, določene modne znamke se predlagajo in tržijo kot zaželene ter se agresivno oglašujejo na družbenih omrežjih.
Vse to pri najstnikih, pri čustveno nezreli populaciji, spodbuja potrebo po ustvarjanju lažne podobe svojega življenja, pričakovanje reakcij z všečki, občudovanjem, pozitivnimi komentarji, in če se namišljeno zadovoljivo število ne doseže, se pojavi občutek žalosti, nezadovoljstva, izgube samozavesti in umika vase, kar je počasna, a zanesljiva pot v depresijo.
Po nekaterih raziskavah je najbolj priljubljeno, a tudi najnevarnejše družbeno omrežje Instagram, sledita mu Snapchat in TikTok.
Kako nevarna so lahko družbena omrežja, dokazuje tudi dejstvo, da je na družbenem omrežju Instagram obstajala skupina, v kateri so bile objavljene fotografije najstnikov, ki ne ustrezajo standardom oblačil znanih blagovnih znamk, poleg tega pa sledi še posmeh, kar vodi v občutek nezadovoljstva in nepripadnosti določeni “popularni” skupini.
Občutek izolacije in osamljenosti
Uporaba družbenih omrežij sama po sebi povečuje izolacijo in vodi v fizično osamljenost, v kateri je uporabnik samozadosten s svojimi “prijatelji” na omrežju.
Psihologi opozarjajo, da je to dejstvo le vrh ledene gore, saj za resnično povezanost vsi ljudje, še posebej pa otroci in najstniki, potrebujejo interakcijo “iz oči v oči”, to ohranja duševno zdravje in potrjuje človeka kot socialno bitje. Znano je, da je najboljše zdravilo za simptome depresije in tesnobe osebni stik z ljudmi, ki so nam pomembni in katerim smo mi pomembni, saj se tako razvija zaupanje in varnost.
Pogovor, spremljanje vsebin in omejevanje dostopa do omrežij
Vendar pa družinski terapevti in psihologi otrokom, mlajšim od 14 let, svetujejo, naj ne uporabljajo družbenih omrežij, ker za takšen izziv niso dovolj duševno zreli. Staršem priporočajo, da spremljajo vsebine, ki jih otrok uporablja, se z njim pogovarjajo, ga opozorijo na številne pasti družbenih omrežij, a hkrati izpostavijo tudi dobre plati, kot so na primer stiki s sorodniki in prijatelji iz tujine ter deljenje izobraževalnih vsebin. Pomembno je tudi omejiti čas, preživet na družbenih omrežjih, saj raziskave kažejo, da imajo najstniki, ki digitalne naprave uporabljajo več kot pet ur na dan, 70 % večje tveganje za samomor, kar vedno izhaja iz depresije in občutka nezadovoljstva.
Če opazite, da se vaš otrok umika vase, je razdražljiv, ima pogoste nihanja razpoloženja, ki trajajo neprekinjeno več kot teden dni, poiščite strokovni nasvet in pomoč.
Žal se starši včasih prepozno zavedo, da pretirana uporaba interneta in omrežij otroka ni le pripeljala v depresijo, temveč je ustvarila tudi odvisnost.
V situaciji, ko se starši ne morejo dogovoriti o omejitvi časa, preživetega na družbenih omrežjih, so prisiljeni blokirati dostop do določenih vsebin, omrežij ali omejiti čas. Vendar je to le začasna rešitev in zahteva odkrit pogovor in, če je mogoče, posvet s psihoterapevtom.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
