Odkritje je še toliko večje, ker se je skoraj desetletje pozneje izkazalo, da bi jugozahodna Libija lahko bila prej neprepoznano zatočišče za to vrsto, piše The Guardian. Videoposnetek, objavljen leta 2017, je povzročil nejeverico. “Ko sem ga objavil, nihče ni verjel, da je bil posnet v Libiji,” je dejal Almuntasir. “Vsi so to zanikali, jaz pa sem vztrajal, da mačka živi tukaj in na več mestih. Eno od njih je bilo le 70 kilometrov od Zintana, kjer živim,” je dodal.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Peščena mačka ni večja od domače mačke, zaradi peščene barve dlake pa je v svojem okolju skoraj nevidna, zato so jo poimenovali “duh puščave”. Čeprav Almuntasir ni aktivno promoviral svojega videa, je posnetek sčasoma pritegnil pozornost znanstvenikov.
Jugozahodna Libija je eno najmanj raziskanih območij v Severni Afriki
Skozi leta so ga kontaktirali številni raziskovalci, med njimi Firas Haider, zoolog, specializiran za male mesojede živali, in podoktorski raziskovalec na Univerzi Sol Platje v Južni Afriki. »Prepričal me je, da bi morali sodelovati pri študiji, ki bi dokumentirala vrnitev te živali v Libijo in jo registrirala med divjimi vrstami v državi,« pravi Almuntasir.
Tako se je začelo osemletno sodelovanje, ki je skoraj v celoti potekalo na daljavo. Jugozahodna Libija je eno najmanj raziskanih območij v Severni Afriki. Haider pravi, da je pregledal vse znanstvene vire, ki omenjajo peščeno mačko v Libiji, vendar v nobenem od njih ni našel konkretnih dokazov ali koordinat.
»Ko sem Mohameda vprašal, kje je videl mačko, mi je povedal, da jo je videl na več območjih. To me je presenetilo,« pravi Haider. Ekološke žarišča v jugozahodni Libiji nimajo zavarovanih območij, infrastrukture, kot so fotopasti, usposobljenih terenskih ekip in nimajo centralne vlade, ki bi usklajevala raziskave.
„Med potovanjem so nas enkrat napadli.“
Terensko delo še otežujejo in otežujejo tihotapske mreže, ki delujejo čez prepustne meje z Alžirijo, Nigrom in Čadom. „Jugozahodne regije Libije so aktivne zaradi tihotapskih mrež in zato niso varne. Enkrat so nas med potovanjem napadli, zaradi česar smo morali hitro zapustiti območje,“ se spominja Almuntasir.
„Iz Južne Afrike sem Mohameda naučil metod terenskega raziskovanja: kako beležiti GPS-koordinate in kako dokumentirati vsako opazovanje s fotografijami ali videoposnetki,“ pojasnjuje Haider. „Vse to je uporabljal po vsej jugozahodni puščavi in zbiral pričevanja lokalnih tuareških skupnosti, ki teren zelo dobro poznajo,“ je dodal.
Almuntasir, ki je odraščal v gorovju Nafusa, kjer domačini poznajo Hamada al-Hamro, prostrano skalnato puščavsko planoto, se je pridružil lokalnim lovcem na njihovih odpravah, vendar je namesto puške nosil fotoaparat.
Letos je bila objavljena študija
»Povedali so mi, kje so videli peščeno mačko, in zapisali koordinate, jaz pa sem jih vse zbral, da bi načrtoval ločen izlet za vsako lokacijo,« pravi. V nekaterih primerih sta s svojimi vodniki več dni sledila odtisom šap, da bi našla brlog, nato pa postavila šotor in čakala, da se žival pojavi.
Njihova prizadevanja so bila kronana s strokovno recenzirano študijo, objavljeno v reviji Journal of Arid Environments februarja letos. Študija je dokumentirala prisotnost peščene mačke na 13 lokacijah po libijski Sahari, pa tudi saharskega progastega dihurja na osmih novih lokacijah, od katerih jih je sedem zunaj znanega območja razširjenosti vrste po podatkih IUCN.
Večina opažanj peščene mačke, 15 od 36, je bila v Wadi Armetu, izolirani dolini približno 1000 kilometrov jugozahodno od Tripolija. Wadi Armet je prostrana dolina, ki se razteza od Libije do Alžirije in jo zaznamujejo edinstvene skalne formacije, vegetacija in vodni viri.
»Libijska Sahara je dom ogromne biotske raznovrstnosti.«
V njej živi več vrst, vključno z gazelami in berberskimi ovcami. »Ta dolina je neverjetno velika. Več kot polovica je zaradi surovega terena še vedno neraziskana. Živali se tja poleti selijo zaradi vode. Mnoge od njih prihajajo iz rezervata Tassili n’Ajjer na drugi strani alžirske meje,« pojasnjuje Almuntasir.
Ugotovitve kažejo, da je vrsta v Libiji bolj razširjena in v boljšem stanju, kot se je prej domnevalo, ter da bi lahko bil jugozahod države pomembno zatočišče za vrste, prilagojene puščavi. Peščena mačka je eden od številnih sesalcev, ki v Libiji veljajo za ogrožene, skupaj zgepard, dama gazela in peščeni gerbil.
»Zaradi pomanjkanja študij in raziskav je Libija vedno imela velik vprašaj,« je za Guardian povedal Ibrahim Elkahwaghe, vodja Libijskega sklada za prostoživeče živali in odbora IUCN za Libijo. »Ta raziskava je pomemben prispevek, ki lahko pomaga odkriti ogromno biotsko raznovrstnost, skrito v libijski Sahari,« je dejal.
»Libijci morajo razumeti, da te vrste predstavljajo njihovo okolje in njihovo zemljo.«
Vendar so raziskovalci dokumentirali tudi primere prodaje peščenih mačk kot hišnih ljubljenčkov na lokalnih tržnicah, pa tudi njihove nenamerne uboje s strani lovcev. Ker se peščene mačke hranijo predvsem z glodavci, kot so volkovi ter strupene kače in škorpijoni, igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju škode na omejenem rastlinju, ki vzdržuje puščavske ekosisteme.
»Vsi Libijci morajo biti vključeni v prizadevanja za ohranjanje,« zaključuje Haider. »Morajo se počutiti odgovorne, razumeti morajo, da te vrste predstavljajo njihovo okolje in njihovo državo,« je dejal. Ta članek je nastal v sodelovanju z organizacijo Egab.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
