Nemčija ima zaradi svoje velikosti in politične teže večji vpliv na evropsko energetsko politiko kot druge države članice. Na podlagi rezultatov Századvégove raziskave 89 odstotkov evropskih državljanov meni, da je za razvoj evropske energetske krize odgovorna pomanjkljiva nemška energetska politika, polovica vprašanih pa glavno vlogo pripisuje Nemčiji.
Od izbruha evropske energetske krize so bila prizadevanja nemške energetske politike deležna vse večjih kritik. Zaprtje delujočih nemških jedrskih elektrarn je še povečalo pomanjkanje zmogljivosti na trgu električne energije v Evropski uniji. Oviranje licenciranja plinovoda Severni tok-2 je povzročilo komercialni konflikt med Evropsko unijo in Rusijo, zaradi česar je ruska stran že pred vojno zmanjšala količino dobavljenega zemeljskega plina v EU. Po izbruhu vojne je Rusija začela omejevati svoje dobave po plinovodu Severni tok-1, potem ko je Nemčija nacionalizirala skladišča plina v lasti ruskega Gazproma in napovedala, da bo v dveh letih popolnoma prekinila trgovanje s plinom z Rusijo.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
V okviru raziskave Századvég Europe Project so evropske državljane vprašali, ali se strinjajo s kritikami na račun Nemčije, torej ali menijo, da je nemška energetska politika odgovorna za energetsko krizo.
Devet od desetih nemških državljanov meni, da je za krizo odgovorna energetska politika njihove države
Po mnenju velike večine evropskih državljanov (89 odstotkov) je za razvoj evropske energetske krize odgovorna napačna nemška energetska politika, skoraj polovica (48 odstotkov) pa glavno vlogo pripisuje Nemčiji. Presenetljivo je, da ima Nemčija po najbolj kritičnih Finski, Češki in Sloveniji najvišji odstotek tistih, ki menijo, da so imela nemška prizadevanja veliko vlogo pri krizi. Visok delež kritično nastrojenih je mogoče pojasniti z dejstvom, da je v primerjavi – z EU podpora – jedrski energiji izredna med finskimi, češkimi in slovenskimi državljani, v zadnjih dveh pa še velik delež državljanov kritičen do sankcij. V Nemčiji naj bi drastično povišanje stroškov komunalnih storitev povečalo splošno nezadovoljstvo prebivalstva z ukrepi vlade. Zaradi razlik v mnenjih o ključnih točkah energetske politike so do nemških prizadevanj kritični tudi madžarski anketiranci: 52 odstotkov jih Nemčiji pripisuje pomembno vlogo pri razvoju energetske krize.
Odstotek tistih, ki ne menijo, da je nemška energetska politika odgovorna za nastalo situacijo, je najvišji v Luksemburgu (20 odstotkov), Bolgariji (18 odstotkov) in na Nizozemskem (17 odstotkov). V primeru Luksemburga in Nizozemske je rezultate mogoče pojasniti z dejstvom, da obe državi uvažata velike količine energije iz Nemčije. Bolgarski rezultati so presenetljivi, saj Bolgarija nima tesnih trgovinskih odnosov z Nemčijo glede dobave energije, poleg tega pa ima država visok delež tako kritikov sankcij kot zagovornikov jedrske energije.
