Najslabši čas za dremež je po 16. uri, pravi Rorscheib. Čeprav ekstremna utrujenost pogosto nastopi okoli 16. ali 17. ure, lahko spanje ob tem času moti naravni ritem telesa in oteži zaspanje ponoči.
ilustracija
Photo: pixabay.com
»Možgani nenehno spremljajo, koliko spanca potrebujejo za okrevanje in druge biološke funkcije,« Rorscheib pove za EatingWell. Čez dan se potreba telesa po spanju – ali tako imenovani »spalni dolg« – postopoma povečuje in ta dolg se ponoči odplača.
»Možgani nenehno spremljajo, koliko spanca potrebujejo za okrevanje in druge biološke funkcije,« pojasnjuje Rorscheib. »Ko si privoščite pozni popoldanski dremež, del tega dolga odplačate prezgodaj. To lahko zavede možgane, da mislijo, da spanca ne potrebujejo več, zaradi česar težje zaspite ali se ponoči pogosteje zbujate,« dodaja.
Če potrebujete popoldanski dremež, Rorscheib priporoča, da ga vzamete med 20 in 30 minut, da ostanete v fazi lahkega spanca. Svetuje tudi, da spremljate, kako vaš dremež vpliva na vaš nočni počitek. Težave z zaspanjem, pogosta nočna prebujanja, zgodnja jutranja prebujanja ali nemiren spanec lahko kažejo, da vam dremež povzroča težave.
Dnevna potreba po dremežu lahko kaže tudi na težave z nočnim spanjem.
»Če se vam zdi, da morate vsak dan dremati, je to verjetno znak, da je vaš nočni spanec neustrezen glede trajanja ali kakovosti,« ugotavlja Rorscheib. V takih primerih se priporoča posvet z zdravnikom, beleženje časa dremeža, časa spanja in časa prebujanja pa lahko pomaga ugotoviti morebitni vzrok težave.
© Vecer.mk, avtorske pravice uredništva
