El Niño je naravni podnebni pojav, ki se pojavi, ko se površinske vode v osrednjem in vzhodnem tropskem Pacifiku segrejejo nad povprečje. Ne ostane le lokalni pojav – spremembe temperature oceanov in atmosferskega tlaka vplivajo na zračne tokove in vremenske vzorce nad velikimi deli planeta.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Letošnji pojav se razvija s posebno silo. Sezonske temperaturne anomalije so že presegle prag 2 stopinj Celzija, ki se uporablja za razvrstitev izjemno močnega ali super El Niña.
Glede na analize, ki temeljijo na podatkih ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA), so temperature morske gladine v delih tropskega Pacifika za več kot 6 stopinj nad povprečjem. El Niño naj bi dosegel vrhunec pozno jeseni ali zgodaj pozimi, pri čemer december doslej izstopa kot obdobje z najbolj izrazitimi anomalijami.
Eden najmočnejših El Niñov doslej?
Sezonski model Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) napoveduje, da bi lahko temperaturna anomalija v najmočnejšem času presegla 3 stopinje. Podobno sliko daje severnoameriški model NMME, ki napoveduje zelo močan El Niño v decembru. Če se napovedi uresničijo, bi lahko bil pojav med najmočnejšimi, kar jih je bilo doslej zabeleženih.
Močan El Niño še posebej vpliva na zimske vremenske vzorce v Severni Ameriki, vendar se njegov vpliv čuti tudi v Evropi.
V Evropi bi lahko bilo veliko manj snega
Za Evropo napoved ni posebej ugodna za ljubitelje snega. Močan El Niño je običajno povezan z manj snežnih padavin v severozahodni, južni in delih osrednje Evrope. Eden od razlogov je močnejši zahodni zračni tok z Atlantika, ki prinaša vlažen, a relativno blag zrak. V nižavjih to pomeni, da bi lahko padavine padale pogosteje v obliki dežja kot snega, zlasti v obdobjih, ko so temperature nad lediščem.
Vendar to ne pomeni, da snega sploh ne bo. Sezonska napoved kaže odstopanje od povprečja, ne pa določenega števila snežnih dni ali popolne odsotnosti snega.
ECMWF: Največ snega v visokogorju in na severu
Glede na najnovejšo napoved ECMWF večino Evrope pričakuje sezono z manj snega kot običajno. Izjema bi lahko bile Alpe, zlasti na nadmorskih višinah nad 1800 do 2000 metrov, pa tudi severni in severovzhodni deli celine. Decembra se v večjem delu nižavja pričakuje pomanjkanje snega. Zahodni in jugozahodni tok bi prinesel padavine, a tudi toplejše temperature, kar bi zmanjšalo možnost nastanka snežne odeje.
Januarja se po modelu stanje ne bi bistveno spremenilo. Nad južnimi deli Evrope naj bi ostal visok zračni tlak, blag zahodni tok pa se bo nadaljeval. V februarju, ki je običajno eden bolj zasneženih zimskih mesecev, bi lahko bil primanjkljaj še posebej izrazit v osrednjem, zahodnem in južnem delu Evrope.
Na severu in severovzhodu bi še naprej vladale boljše snežne razmere.
Tudi UKMO napoveduje milejšo in sušno zimo
Podobno sliko kaže tudi britanski meteorološki model UKMO. Njegova sezonska napoved za obdobje od novembra do januarja prav tako kaže manj snega od povprečja v večjem delu Evrope. Napoved za začetek sezone je še posebej neugodna. Novembra bi lahko bile po modelu snežne padavine podpovprečne tudi v delih gorskih regij.
Glavni dejavnik je spet visok zračni tlak, ki bi prinesel stabilnejše in toplejše vreme. Decembra se na višjih nadmorskih višinah pojavijo nekateri signali o več snega, vendar so šibkejši od tistih v napovedi ECMWF. Za januar UKMO napoveduje tudi nadaljevanje primanjkljaja snega v nižinah in večjem delu osrednje Evrope.
Sever in visokogorje ostajata v boljšem položaju
Kljub razlikam med modeli se zaenkrat precej strinjajo glede ene stvari: večina Evrope bi lahko imela šibkejšo snežno sezono od povprečja. Severne in severovzhodne regije ter najvišja gorska območja imajo največ možnosti za več snega.
Za smučišča to pomeni, da bi lahko bila nadmorska višina še posebej pomembna. Visoki deli Alp imajo bistveno boljše pogoje za naravni sneg kot nizki in srednji nadmorski višini.
Vendar je pomembno upoštevati, da sezonske napovedi ne morejo napovedati specifičnega vremena za določen dan ali teden. Kažejo dolgoočesne tendence, ki se lahko spremenijo z bližanjem zime. Zato je treba napoved za zimo 2026/2027 zaenkrat brati kot signal morebitnega trenda in ne kot dokončno razsodbo, da Evropo pričakuje zima brez snega.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
