Zadosten vnos mikrohranil
ilustracija
Photo: pixabay.com
Imunski sistem je kompleksna mreža celic, tkiv in organov in ga ni mogoče preprosto “okrepiti” z enim samim vitaminom ali prehranskim dopolnilom. Zadosten vnos mikrohranil je pomemben za njegovo normalno delovanje. Najpomembnejša mikrohranila za normalno delovanje imunskega sistema so vitamini C, D, A, E, B6, B12 in B9, pa tudi minerali cink, železo, selen in baker.
Raznolika prehrana, ki vključuje sadje, zelenjavo, polnozrnata žita, stročnice, oreščke, ribe, jajca in kakovostne vire mesa, lahko zagotovi velik del potrebnih mikrohranil. Po drugi strani pa lahko njihovo pomanjkanje poslabša delovanje imunskega sistema, vendar pri ljudeh brez prehranskih pomanjkljivosti dodaten vnos vitaminov in mineralov na splošno ne zmanjša tveganja za okužbe ali pospeši okrevanja.
Najpogostejša prehranska dopolnila – kaj pravi znanost?
Vitamin C ne preprečuje prehladov pri splošni populaciji. Redno uživanje lahko skrajša njihovo trajanje za približno osem odstotkov pri odraslih in 14 odstotkov pri otrocih ter nekoliko ublaži simptome. Jemanje visokih odmerkov šele po pojavu simptomov nima prepričljivo dokazane koristi.
Vitamin D je pomemben za normalno delovanje imunskega sistema. Redno jemanje dodatkov ima lahko majhen preventivni učinek, zlasti pri ljudeh s pomanjkanjem, vendar ni prepričljivih dokazov, da zdravi akutno okužbo dihal, ki se je že pojavila.
Cink, če ga zaužijemo v ustrezni obliki zelo zgodaj po začetku prehlada, lahko skrajša trajanje simptomov za približno dva dni. Optimalni odmerek in formulacija še nista povsem opredeljena, visoki odmerki pa niso namenjeni dolgotrajni uporabi.
Selen je potreben za normalno delovanje imunskega sistema, vendar ni jasnih dokazov, da bi prehransko dopolnilo preprečilo ali zdravilo okužbe dihal pri ljudeh brez pomanjkanja.
Beta-glukani so v nekaterih študijah pokazali možen koristen učinek na pogostost in simptome okužb dihal. Vendar pa se pripravki, viri in odmerki razlikujejo, zato dokazi še niso dovolj močni, da bi jih rutinsko priporočali vsem zdravim ljudem.
Probiotiki lahko zmanjšajo pogostost ali trajanje nekaterih okužb dihal, vendar je učinek odvisen od specifičnega seva in pripravka. Rezultatov študij o enem probiotiku ni mogoče posplošiti na vse izdelke.
Kdaj so lahko prehranska dopolnila škodljiva
Pravilo »več je bolje« ne velja za prehranska dopolnila. Visoki odmerki vitamina C lahko povzročijo prebavne motnje, prekomerno uživanje vitamina D lahko povzroči hiperkalcemijo in poškodbe ledvic, dolgotrajni visoki odmerki cinka lahko povzročijo pomanjkanje bakra, preveč selena pa je lahko strupeno.
Prehranska dopolnila lahko vplivajo tudi na zdravila, zato »naravno« ne pomeni nujno neškodljivo. Temelj zdravega imunskega sistema ostaja raznolika prehrana, dovolj spanca, redna vadba, nekajenje in cepljenje po navodilih. Prehranska dopolnila so lahko koristna, vendar izberite tista z dokazano učinkovitostjo in jih uporabljajte le, ko jih resnično potrebujete.
Če niste prepričani, ali potrebujete prehransko dopolnilo, kdaj ga začeti jemati ali katero izbrati, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Poznajo vaše zdravstveno stanje in zdravila, ki jih jemljete, ter vam lahko priporočijo, kaj je za vas učinkovito in varno.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredniški ekipi
