Nemci še vedno porabijo preveč plina – je opozorila Zvezna agencija za omrežja, ki je ljudi pozvala k izrednim varčevanjem, sicer bo plinska kriza v Nemčiji še hujša. Medtem, čeprav vse več ljudi ugotavlja, da so neuspele sankcije Bruslja pripeljale do pomanjkanja energije, še vedno obstajajo politiki, ki so na strani sankcij.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
V Nemčiji bijejo na alarm in pozivajo k večji ekonomičnosti, saj prebivalstvo še vedno porabi preveč plina, je zapisal časnik Tagesschau.
Po besedah vodje Zvezne agencije za omrežja je bila tudi poraba plina prejšnji teden precej višja kot lani ob tem času. Varčevati pa velja tudi, če temperatura pade. Po mnenju Klausa Müllerja Nemčiji grozi hudo pomanjkanje plina, če ljudje ne bodo zmanjšali toplote.
Po podatkih nemškega urada za gospodarske javne službe morajo ljudje privarčevati vsaj 20 odstotkov, da se izognejo pomanjkanju plina.
Kako resna je situacija v Nemčiji, pove dejstvo, da je pred dnevi gospodarski minister Robert Habeck neposredno spregovoril: “Prihodnja sposobnost preživetja nemškega gospodarstva je ogrožena in obstaja možnost, da bo utrpela trajno škodo”.
Čeprav se mnogi zavedajo, da so neuspele sankcije Bruslja povzročile sprostitev inflacije, drastičen dvig cen energije in pomanjkanje energije po Evropi, še vedno obstajajo politiki, ki so na strani sankcij.
Na primer, nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock iz Stranke zelenih je spregovorila pred komaj mesecem dni: vseeno ji je, kaj si mislijo moji nemški volivci, izpolniti mora obljube, dane Ukrajincem. Tudi finska socialdemokratska premierka Sanna Marin je menila, da so dosedanje sankcije nezadostne. Zahteval je tudi nov embargo EU proti Rusiji.
“Kremelj bo moral plačati za stopnjevanje vojnih razmer, zato smo razvili nov paket sankcij” – je dejala Ursula Von der Leyen, ko je sporočila, da so dokončali načrt za 8. paket sankcij.
Z drugimi besedami, Bruselj ne bo opustil svoje politike sankcij. Vse več domačih in mednarodnih strokovnjakov pa govori o tem, da sankcije sekajo le evropsko gospodarstvo, ne ruskega. Še več, Združene države s to situacijo zaslužijo veliko denarja.
Tudi György Soros je obogatel zaradi sankcij EU.
Magyar Nemzet piše, da je špekulant zaslužil več kot milijardo dolarjev – torej več kot 430 milijard HUF – na primer z deleži, ki jih je pridobil v podjetjih, ki se ukvarjajo s črpanjem, transportom in skladiščenjem plina LNG.
Po poročanju časnika György Soros in njegova mreža lobirajo v Bruslju za uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji, saj je na ta način lahko največji zmagovalec embarga in pridobi še več dobička.
“Dobiček špekulantov iz sankcij bodo na koncu plačala podjetja in prebivalstvo” – je dejal Géza Sebestyén, vodja delavnice ekonomske politike MCC. Po besedah poznavalca je bilo prej slišati, da se na finančnih trgih stavi, da se bo energija podražila.
“Te stave, ti finančni vložki bi zdaj lahko igralcem prinesli resne dobičke. Seveda to ni nujno tudi sreča, saj na koncu dneva stroške teh plačamo tudi državljani in evropska podjetja” – je dejal.
Géza Sebestyén je poudaril: edina rešitev krize, ki je prizadela Evropo, bi bila, če bi Evropska unija končala svojo neuspešno politiko sankcij.
Predsednik nemške zvezne agencije za omrežja Klaus Müller je v podcastu govoril o potrebi po vladni intervenciji v Nemčiji zaradi naraščajočih cen energije. Zgornjo mejo cen plina bo po mnenju strokovnjaka treba uvesti že to zimo, da bi razbremenili gospodinjstva in industrijske odjemalce. Müller se je dotaknil tudi dejstva, da je iz nemške energetike izpadla ogromna količina ruskega plina, za katerega še ni zgrajena ustrezna infrastruktura. Tako naj bi poleg uvedbe državne regulacije cen za 20 odstotkov znižali tudi gospodinjsko porabo.
Po navedbah Zvezne agencije za omrežja se brez podpore nemške vlade ni mogoče spoprijeti z nenadnimi cenami energije. – “Razmere bodo napete vsaj dve leti,” je Die Welt citiral Klausa Müllerja, predsednika mrežne agencije. (Zvezna agencija za omrežja je agencija, ki ureja nemške trge z elektriko, plinom, telekomunikacijami, pošto in železnico – ur.)
Klaus Müller je izrazil resnost situacije in dejal: “Nadomestiti je treba ogromno količino ruskega plina”. Pojasnil je tudi, da Nemčija še nima potrebne infrastrukture za skladiščenje in uvoz potrebne količine utekočinjenega plina (LNG). “Najprej je treba zgraditi šest terminalov za utekočinjeni plin (LNG) in povezave z zaledjem, da bo mogoč tudi uvoz iz Belgije, Francije in Norveške,” Müllerja povzema portal.
Potrebna je intervencija države
Po mnenju Müllerja je treba zaradi močne rasti cen plina pomagati prebivalcem, hkrati pa je treba ljudi spodbujati k varčevanju. Po mnenju strokovnjaka, ko so energenti poceni, ne varčuje nihče ali pa le redki. Posledično tudi v tako težkih razmerah, kot je trenutna energetska kriza, ni zmanjšanja porabe plina.
Zato Müller meni, da je treba tudi z uvedbo vladne zgornje meje cene plina spodbujati zmanjševanje gospodinjske porabe. “Potrošniška pričakovanja je treba po uvedbi zgornje meje cen ublažiti, ne sme pa biti postavljena na tako nizko raven, da ne bi več spodbujala prebivalstva k varčevanju,” je menil.
Strokovnjak je prebivalce pozval, naj čim bolj varčujejo z energijo. “Če nam v gospodinjstvih ne bo uspelo prihraniti vsaj 20 odstotkov, brez rezov v industriji ne bomo zdržali niti v povprečni zimi.” – kot je dejal, nasvetov za varčevanje z energijo ni dobro zavreči, saj s tem ne rešimo le denarnic ljudi, ampak pomagamo tudi delovnim mestom, dodani vrednosti in industrijskim obratom v Nemčiji.
Med pogovorom je Müller nemški vladi predlagal, da čim prej ustvarijo delujoč model. Po njegovih besedah bi ga bilo nujno uvesti že to zimo. “Politiki morajo biti pogumni, da bomo do zime 2022/2023 imeli hitro uporaben in enostaven za upravljanje sistem,” je dejal. Ob tem se tudi boji, da bo odločitev o uvedbi zgornje meje cene plina sprožila politične razprave o tem, kje potegniti vrednostno mejo.
Kot je dejal: “Izbrati je treba določen pavšal, kar bo nekoliko nepravično, saj občinske komunale ne vedo, koliko potrošnikov dejansko živi v gospodinjstvu,” je poudaril. Po mnenju Müllerja individualne pravičnosti ni mogoče upoštevati, saj bi, če bi preučili potrebe vsakega posameznika, ustvarili preveč zapleten in neobvladljiv regulativni sistem.
Po besedah predsednika urada bi lahko vlada pomanjkljivosti na hitro uvedenega modela odpravila do prihodnje zime.
Vladna rešilna bilka
Po poročanju Die Welta bi lahko zvezna vlada že v četrtek objavila nov 200 milijard evrov vreden paket za podporo potrošnikom in podjetjem zaradi višjih cen energije. Je pa vprašanje davka na plin zaenkrat odpadlo, saj bi zahteval plinsko zavoro.
Za zdaj se pripravlja predlog, ki bi omejil cene na določeno raven porabe, da bi zaščitil gospodinjstva in podjetja. Na osnutku dela komisija, ki bo podrobnosti morda predstavila sredi oktobra.
Medtem pa cene energentov še naprej rastejo. Srednje velika podjetja bijejo alarm, ekonomski strokovnjaki svarijo pred valom stečajev v Evropi. Pred gospodarskim nazadovanjem opozarja tudi evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. V intervjuju za Der Spiegel je izrazil mračno napoved, ko je dejal:
“Prihajajoča zima bi lahko bila ena najhujših v zgodovini”.
Gentolion meni, da prebivalstvo doživlja “obdobje negotovosti brez primere” in ni izključil recesije v evroobmočju zaradi visokih cen plina. Kot pozitiven razvoj je ocenil napolnjenost rezervoarjev zemeljskega plina in ukrepe za varčevanje z energijo. Dejal je, da je bil do konca avgusta skoraj 1 odstotek gospodarske uspešnosti EU namenjen blažitvi energetske krize. Napovedanih bo še več ukrepov, njihova vrednost pa bo predvidoma do konca leta znašala okoli 2 odstotka gospodarske proizvodnje. Der Spiegel je vprašal, ali bodo države članice EU zmogle vzdržati tako velike programe porabe. Po Gentilonijevih besedah so bili koraki teh držav članic nujni in neizogibni, vendar bi morali biti začasni in čim bolj usmerjeni. Slednje ni bilo vedno tako. In težko bo omejiti njihovo trajanje. Katera vlada bi si glede na trenutno situacijo upala ukiniti programe pomoči, ki so bili uvedeni pred slabim mesecem? Državam, ki se že spopadajo z visokimi dolgovi, lahko to povzroči trajne proračunske težave. Gentiloni ni izključil omejitve porabe plina v nekaterih regijah EU.
Glede energetske krize, ki grozi Evropi, je madžarski premier Viktor Orbán v govoru ob predaji inovacijskega kampusa Bosch Budapest Innovation Campus poudaril: Proti Rusiji trenutno velja 11.000 sankcij, vendar vojna še traja in poskusov oslabitve Rusov ni bilo uspešno.
Po drugi strani pa bi brutalna inflacija in pomanjkanje energije zaradi sankcij lahko Evropo spravila na kolena, je poudaril. Dejal je, da ne ve, koliko časa bodo v Bruslju nadaljevali s to politiko sankcij, a problem se le še povečuje. Rekel je: “ne bomo imeli pomanjkanja energije” in to ni napoved, ampak izjava o dejstvih, “Madžarska bo imela plin in bo dovolj elektrike”, se pravi, ne bo treba zapreti oz. zaprite vse tovarne zaradi pomanjkanja energije.
