Iskanje genov dolgoživosti
Sestre sodelujejo v projektu DNK za dolgoživost, študiji, ki jo vodi znanstvenica Mayana Zac na Univerzi v Sao Paulu. Cilj raziskave je najti biološke dejavnike staranja.
Ugotovitve iz primera treh sester bi lahko znanstvenikom pomagale bolje razumeti, zakaj nekateri ljudje ostajajo fizično in kognitivno vitalni tudi v ekstremni starosti. Raziskovalci bodo primerjali DNK 90-letnikov in stoletnikov z DNK tistih, ki so razvili krhkost, kognitivni upad ali kronične bolezni, in iskali lastnosti, povezane z dolgoživostjo.
»S testiranjem DNK iščemo zaščitne gene in vemo, da jih je več,« je dejal Zac, koordinator Raziskovalnega centra za človeški genom. »Več stoletnikov, ki jih vključimo v študijo, zlasti iz družin z več člani, ki so dočakali 100 let, natančneje lahko identificiramo te gene.«
Vloga genetike in skupnosti
ilustracija – pixabay.com
Znanstveniki verjamejo, da imajo dedni dejavniki lahko večjo vlogo kot okoljski vplivi pri ohranjanju zdravja in delovanja v poznejšem življenju. Sestre, Zulina de Deus Nunes (103), Zoraide de Deus Mota (104) in Levita de Deus Nunes (109), ki živijo v Riu de Janeiru, je identificirala LongeviQuest, globalna organizacija, ki preverja rekorde dolgoživosti in sodeluje z Guinnessovo knjigo rekordov.
»Ko sestre dosežejo to starost, je očitno prisotna močna genetska komponenta,« je dejal Ben Meyers, izvršni direktor LongeviQuest. »Ker pa živijo blizu druga drugi, imajo tudi podporno mrežo, družino, ki lahko pomaga, ko je to potrebno. Vsekakor obstaja ta socialni vidik.«
Preprosto življenje in zdrava prehrana
Sestri sami pripisujeta svojo dolgoživost zdravi prehrani in aktivnemu življenjskemu slogu. Zulina se je spominjala otroštva, preživetega s plavanjem in ribolovom. »Vse je bilo sveže. Nismo imeli hladilnika,« je dejala.
Njena sestra Zoraide je dodala: »Dojenje je izjemno pomembno.« Sestri sta sicer živeli dokaj običajno življenje. Levita je delala kot obrtnica in kasneje na televizijski postaji. Zoraide je bila medicinska sestra in je vzgojila pet otrok, Zulina, gospodinja, pa šest.
Najstarejša Levita se brez obžalovanja ozira nazaj na svoje življenje. »Imela sem čudovito otroštvo in mladost. Ne morem se pritoževati.« Raziskovalce pa predvsem zanima, kako genetski dejavniki, neodvisni od življenjskega sloga, pomagajo zaščititi srce, mišice in kognitivne funkcije pred starostnim upadanjem.
Cilj študije je po besedah raziskovalca João Paula Guilhermeja, ki sodeluje z Zac, »zbrati 500 stoletnikov, da bi lahko prišli do zanesljivejših zaključkov o dolgoživosti.«
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
