Zaradi precej hladnega septembra se je marsikdo ogreval bistveno več kot leto prej – in moral plačati bistveno več denarja. Porabniki plina so septembra v povprečju plačali 505 odstotkov več, porabniki kurilnega olja pa 288 odstotkov več, na podlagi podatkov primerjalnega portala Verivox poroča waz.de. Glede na analizo
drastičen dvig stroškov je posledica vremena in drastičnih dvigov cen po začetku vojne v Ukrajini.
Po podatkih nemške meteorološke službe se je kurilna sezona letos začela s padavinami in povprečnimi temperaturami, medtem ko je bil september prejšnje leto precej blag.
Posledično je povprečno gospodinjstvo v enodružinski hiši ogrelo približno 81 odstotkov več kot pred letom dni.
Poleg nižjih temperatur so se drastično zvišali stroški energije: ena kilovatna ura plina je septembra v povprečju stala 21,75 centa. Septembra 2021 je bila cena še vedno 6,49 centa po indeksu cen življenjskih potrebščin Verivox. To pomeni, da se je plin v enem letu podražil za približno 235 odstotkov.
Precej globlje v žep pa so morali seči tudi tisti, ki uporabljajo kurilno olje. Pri njih se je v primerjavi z lanskim septembrom strošek ogrevanja doma povečal za 288 odstotkov. Septembra 2021 je lahko kurilno olje povprečno stalo okoli 74 evrov na hektoliter. Letos je bila okoli 158 evrov. To ustreza 114-odstotnemu dvigu cen.
“Glede na skok stroškov nabave se kupci ponudnikov energije soočajo z zelo drago zimo” – pravi Thorsten Storck, energetski strokovnjak pri Verivoxu.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
“Znižanje DDV na zemeljski plin z 19 na 7 odstotkov z oktobrom 2022 pomeni nekaj olajšav, ne more pa nadomestiti močne rasti cen.” Načrtovana zgornja meja cene plina bo morda dodatno znižala stroške, a natančne podrobnosti še niso znane.
Predvsem ponudniki plina morajo trenutno računati z bistveno višjimi stroški nabave. Po podatkih Zveznega urada za gospodarski in izvozni nadzor se je uvozna cena zemeljskega plina v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 387 odstotkov – poroča Verivox. Julija pred letom dni je tako imenovana čezmejna cena ene megavatne ure zemeljskega plina znašala 21,29 evra. Ta je letos že 103,72 evra, kar je skoraj petkratnik prejšnje cene.
Krizni vrh ni uspel!
Nemčija že mesece trpi zaradi vrtoglavega naraščanja cen. V ponedeljek je kancler Olaf Scholz s tem povezane ukrepe razglasil za izjemnega pomena. Toda namesto usklajenega ukrepanja proti cenovnemu šoku – kot je obljubljal kancler Scholz – so na koncu ostale le prazne fraze. “Pripraviti se moramo na to, da se ta situacija v doglednem času ne bo spremenila,” je po kriznem vrhu dejal Scholz.
Bild je nato vprašal:
zakaj se država ne začne reševati?
► V zadnjih letih so kljub rekordni inflaciji prevoznino odpadkov zvišali v 81 mestih – v povprečju za 8 odstotkov!
► Parkirnine se dražijo po vsej državi.
► Po podatkih Združenja davkoplačevalcev vprašljive poslovne in kulturne državne subvencije znašajo 47 milijard evrov. Celo pretočni velikani, kot so Netflix, Amazon ali Sky, so nedavno od zvezne vlade prejeli 50 milijonov evrov za snemanje serij.
► Odprtih je bilo 700 novih delovnih mest v državnih institucijah. Poslanci bundestaga pa so upravičeni do bogate malice: od julija prejemajo 310 evrov več na mesec.
► V Schleswig-Holsteinu so novo deželno vlado napihnili z dvema dodatnima ministrstvoma, dodatni stroški znašajo 1,9 milijona evrov na leto.
