Raziskovalci z Univerze Dalhousie v Kanadi so preučevali 21 zdravih mladih ljudi. Enajst jih je 12 tednov izvajalo visokointenzivni intervalni trening, ostali pa so ohranili svojo običajno raven telesne aktivnosti. Čeprav je trening izboljšal telesno pripravljenost udeležencev, je arterija za kolenom po 2 urah neprekinjenega sedenja še vedno kazala oslabljeno delovanje – tako kot pred treningom. Enako okvaro so opazili pri tistih, ki niso telovadili.
Študija je bila objavljena v European Journal of Applied Physiology, poročal pa je SciTechDaily. Vodilni avtor Derek Kimmerly, profesor kineziologije, je dejal, da sama telesna pripravljenost morda ne bo zaščitila krvnih žil pred učinki sedenja in da je treba dolga obdobja, preživeta za mizo, prekiniti z gibanjem.
Tveganje obstaja tudi med tistimi, ki upoštevajo priporočila glede vadbe
Obsežnejša študija, ki jo je izvedla ekipa z Broad Institute na MIT in Harvardu – objavljena v Journal of the American College of Cardiology in o kateri poroča ScienceAlert – je prišla do podobnega zaključka. Raziskovalci so spremljali 89.530 ljudi s povprečno starostjo 62 let; udeleženci so 7 dni nosili zapestnice za sledenje aktivnosti, njihovo zdravje pa so spremljali povprečno 8 let.

ilustracija – pixabay.com
Ljudje, ki so 10,6 ure ali več na dan sedeli, so imeli 40 % večje tveganje za srčno popuščanje in 54 % večje tveganje za smrt zaradi bolezni srca. Tudi med tistimi, ki so izpolnjevali priporočenih 150 minut zmerne do močne telesne aktivnosti na teden, je bilo dolgotrajno sedenje povezano s 15 % večjim tveganjem za srčno popuščanje in 33 % večjim tveganjem za smrt zaradi bolezni srca.
»Prekomerno sedenje ali ležanje je lahko škodljivo za zdravje srca, tudi pri ljudeh, ki so telesno aktivni,« je dejal kardiolog Shaan Khurshid, eden od avtorjev študije.
Študija, ki jo je izvedla Univerza v Glasgowu in je bila objavljena v reviji PLOS Medicine, je več kot 12 let spremljala 91.292 ljudi iz britanske biobanke. Vsaka dodatna ura neprekinjenega sedenja je bila povezana s približno 9 % večjim tveganjem za smrt zaradi raka. Zamenjava ene ure takega sedenja z lahko aktivnostjo je bila povezana z 12 % manjšim tveganjem, poroča ScienceDaily.
Koliko gibanja je potrebno?
Analiza podatkov več kot 130.000 odraslih, vključenih v 6 študij, izvedenih v Združenem kraljestvu, Združenih državah Amerike in na Švedskem – o katerih so raziskovalci pisali v The Conversation – je pokazala, da je potrebna količina telesne aktivnosti odvisna od tega, koliko časa posameznik preživi sede. Za tiste, ki sedijo manj kot 7 ur na dan, pol ure vadbe prinese največ koristi. Za tiste, ki sedijo od 11 do 12 ur, 30 minut vadbe ni dovolj.
Glede na isto analizo se pri ljudeh, ki veliko časa preživijo sede, tveganje za prezgodnjo smrt zmanjša za 30 %, če pol ure dnevne vadbe združimo s 4 do 5 urami lahkega gibanja, pod pogojem, da skupni čas sedenja ostane manj kot 11 ur. Raziskovalci so izračunali, da ima 6 minut lahkega gibanja – na primer hoje po domu ali pisarni – približno enak učinek kot 1 minuta zmerne do močne telesne dejavnosti.
Nobena od teh študij ne daje natančnega priporočila, kako pogosto bi morali vstati. Raziskovalci iz Glasgowa opredeljujejo »dolgotrajno sedenje« kot vsako neprekinjeno obdobje sedenja, ki traja vsaj 30 minut.
Avtorji opozarjajo, da obsežne študije sicer kažejo na povezavo med sedenjem in različnimi boleznimi, vendar ne dokazujejo, da je sedenje neposreden vzrok za ta zdravstvena stanja.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu