Zaradi vojne v Ukrajini bo nemško gospodarstvo letos izgubilo 175 milijard evrov. To razkriva študija nemškega gospodarskega inštituta (IW). Z drugimi besedami, vsak Nemec mora računati na povprečno izgubo socialne pomoči v višini 2000 evrov.
Po treh letih so se gospodarske posledice epidemije končno zmanjšale – a tega ne moremo trditi za vojno v Ukrajini. Po novih izračunih IW bi lahko gospodarska izguba leta 2023 znašala 175 milijard evrov, kar ustreza 4,5 odstotka nemškega BDP. To nemškim državljanom povzroči izgubo socialne pomoči v višini 2000 evrov na prebivalca ali približno 800.000 HUF. Za svoje izračune so avtorji študije IW primerjali trenutno situacijo s scenarijem, v katerem ni vojne, ter visokimi cenami energije in ozkimi grli v transportu, ki jih povzroča vojna.
Od začetka epidemije 595 milijard evrov izgube
V zadnjih treh letih so morali Nemci prestati ogromne socialne izgube. V pandemičnem letu 2020 so zaprtja in zaustavitve povzročile izgubo dodane vrednosti v višini 175 milijard evrov. Leta 2021 je sledila še ena izguba BDP v višini 125 milijard evrov, temu pa je bilo v letu 2022 verjetno dodanih skoraj 120 milijard evrov. Proizvodne izgube se bodo skupaj z dodatnimi 175 milijardami evrov, pričakovanimi do konca leta 2023, povečale na skupno 595 milijard evrov. To pomeni izgubo socialne blaginje v višini več kot 7000 evrov na osebo ali skoraj 3 milijone HUF v treh letih.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Nemčija je še vedno v krizi
Zaradi vojne oskrba z energijo ni varna, podjetniki pa se bojijo motenj in izrednih razmer, na primer na kritičnih infrastrukturah.
Poleg tega so visoki stroški ne samo elektrike in plina, temveč tudi polizdelkov in surovin – to ogroža konkurenčnost in zavira naložbe. „Vsih stroškov ni mogoče prenesti na stranke” – pravi Michael Grömling, poslovni vodja pri IW.
Poleg tega se zmanjšuje tudi povpraševanje zasebnih gospodinjstev, saj jih prav tako bremenijo podražitve.
Obstaja še ena težava
Zvezna razvojna banka KfW opozarja še na en problem. Gospodarstvo po njihovi analizi zavirata tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile in le zmerna rast produktivnosti. Od leta 2012 se je produktivnost dela povečala le za 0,3 odstotka na leto.
”Pomanjkanje kvalificirane delovne sile ovira poslovanje vsakega drugega podjetja” – piše v analizi KfW.
Če ne bo pozitivnih sprememb, lahko Nemčija „še pred koncem desetletja vstopi v obdobje trajne stagnacije ali postopnega upadanja blaginje”. Zato bodo ljudje čedalje revnejši, družbeni konflikti pa vse večji.
Za premostitev pomanjkanja delovne sile se KfW zavzema za višjo stopnjo zaposlenosti med 15. in 64. letom, a za starejše od 65 let, ter priseljevanje tujih delavcev. Povečati je treba tudi produktivnost, na primer z učinkovitejšimi poteki dela ali več avtomatizacije.
IW navaja tudi tveganja zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, med drugim dejstvo, da se vse manj mladih vključuje v strokovno izobraževanje, povezano z naravoslovnimi predmeti.
