“Ponosna sem, da sem kmetica”
ilustracija – pixabay.com
V Budinarcih Vangelina skupaj z družino vodi kmetijo s približno 600 ovcami in proizvaja tradicionalni ovčji sir. Vsakodnevno se ukvarja z oskrbo živali, proizvodnjo in trženjem izdelkov.
Zanjo je živinoreja način življenja in poklic, s katerim si lahko zagotovi dostojanstveno preživetje.
»To je donosen poklic, ki ti omogoča pošten zaslužek. Ponosna sem, da sem kmetica in da s skupnim delom zagotavljamo preživetje naše družine,« pravi Vangelina.
Od reje ovac do sira, ki doseže potrošnike, njeno delo povezuje tradicionalno znanje, proizvodnjo hrane in podjetništvo. Je tudi primer vloge žensk na družinskih kmetijah, kjer njihove odgovornosti obsegajo veliko več kot le proizvodnjo.
Od kmečkega dela do zagovorništva žensk
Vangelinina zavezanost se ne konča na njeni kmetiji. Kot članica upravnega odbora in koordinatorka Mreže kmetic pri Nacionalni federaciji kmetov (NFF) se zavzema za večje priznanje dela podeželskih žensk, močnejše pravice ter boljše delovne in življenjske pogoje.
»Kmetice so nevidni stebri vasi in države. Njihovo delo je treba priznati in ceniti,« poudarja.
S skupnim delovanjem v NFF so ženske prispevale k uvedbi posebnega ukrepa za podporo naložbam kmetic v Program razvoja podeželja. Njihovo zagovorništvo je prispevalo tudi k vzpostavitvi programa za podporo socialni varnosti žensk, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kar je utrlo pot ureditvi porodniškega dopusta za registrirane kmetice.
»Skupno delovanje prinaša resnične spremembe ter boljši ekonomski in socialni status žensk,« pravi Vangelina.
Te izkušnje krepijo njeno prepričanje, da združevanje pomaga ženskam, da skupne izzive spremenijo v konkretne predloge in rešitve.
Priznanje, ki lahko spodbudi druge ženske
Pobuda FAO se izvaja v okviru Mednarodnega leta kmetic 2026, ki so ga razglasili Združeni narodi. Poudarja prispevke žensk pri proizvodnji, predelavi in trgovini s hrano ter pri razvoju podeželskih skupnosti in poziva k večji podpori in enakim možnostim.
Vangelina s svojim priznanjem približuje znanje, predanost in vodstvo makedonskih kmetic mednarodni javnosti.
Verjame, da lahko prihodnost prinese boljše razmere, večjo enakost in več priložnosti za ženske v kmetijstvu. Sebe vidi kot še bolj aktiven glas podeželskih žensk in zgled mladim dekletom, da je kmetijstvo lahko stabilen in dostojanstven poklic.
Njena pot iz Budinarcev v Rim kaže, da lahko delo na družinski kmetiji gre z roko v roki z vodenjem, ki prispeva k spremembam in še več.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
