V začetku leta, pred izbruhom vojne v Ukrajini, je BDI (Bundesverband der Deutschen Industrie) za letos kazal okoli 3,5-odstotno rast BDP, junija pa le še 1,5-odstotno. »A že takrat smo rekli, da je 1,5-odstotno rast mogoče doseči le, če bo šlo vse po sreči. Vendar to postaja vse bolj dvomljivo,« je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa dejal Siegfried Russwurm, predsednik BDI. “In to ne samo zaradi cen plina,” je dodal. “Ljudje se pripravljajo na bistveno višje cene elektrike in plina in že škrtajo svoj denar” – je opozoril Russwurm. “Država ne bo mogla nadomestiti vseh podražitev” – je dejal Russwurm, ki pričakuje ogromne dodatne stroške zaradi omejitev dobave ruskega plina. Dolgo časa je bila cena plina nižja od 20 evrov za megavatno uro. Trenutno morajo podjetja plačati približno desetkrat več za parcele, kupljene za zamenjavo ruskega plina.
Po raziskavi, ki jo je v torek objavil nemški inštitut za raziskave zaposlovanja IAB (Institut für Arbeitsmarkt- und Berufsforschung), bi lahko nemško gospodarstvo zaradi vojne v Ukrajini in visokih cen energije do leta 2030 izgubilo več kot 260 milijard evrov dodane vrednosti. negativno vpliva tudi na trg dela. V svoji napovedi so raziskovalci predvidevali, da bodo sankcije proti Rusiji ostale v veljavi do leta 2030, tudi če se bo vojna do takrat končala.
“Zaradi posledic vojne do okrevanja po koronavirusu ne bo prišlo” – je dejal Enzo Weber iz IAB. Raziskovalci v svojem poročilu kot najmočnejši dejavnik zaviranja rasti ocenjujejo povišanje cen fosilnih surovin. Povišanje cen bremeni tako izvozno gospodarstvo kot potrošniške možnosti zasebnih gospodinjstev.
Veliki poraženci recesije bodo gostinstvo, sociala in živilska industrija
, ki jih je že močno prizadela pandemija koronavirusa, verjetno pa jih bo še stisnila vse manjša kupna moč potrošnikov. Vendar to velja le ob predpostavki, da se cene energentov ne dvignejo še višje. Če bi se to zgodilo, bi Nemčija zdrsnila v recesijo
-Weber je opozoril. “V primeru, da bi se cene energije, ki so se že dvignile za 160 odstotkov, ponovno podvojile, bi bila gospodarska uspešnost Nemčije leta 2023 skoraj 4 odstotke nižja kot brez vojne, ugotavlja študija. S temi začetnimi pogoji bi bilo število zaposlenih v treh letih 660.000 manj, leta 2030 pa še 60.000 manj” – navaja študija.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Na posledice energetske krize na trg dela so opozorili tudi vodilni nemški gospodarstveniki. “Če se industrijske cene električne energije ne znižajo, bi lahko bilo ogroženih na tisoče delovnih mest na Bavarskem in več deset tisoč delovnih mest v Nemčiji” – je za Bild povedal Manfred Gössl, izvršni direktor IHK München-Zgornja Bavarska. “Če Putin popolnoma izklopi plin, bi to lahko pomenilo izgubo enega milijona delovnih mest samo na Bavarskem, ogroženih pa bi bilo pet milijonov delovnih mest po vsej Nemčiji” – je nadaljeval Gössl. Po besedah Petra Adriana, predsednika nemške industrijske in gospodarske zbornice (DIHK), trenutno skoraj vsako peto podjetje razmišlja o zmanjšanju proizvodnje. “To je zaskrbljujoče” – je dejal.
Pred tem je madžarski premier Viktor Orbán dejal: “Bruselj gre v smeri vojnega gospodarstva. Če bomo nadaljevali po tej poti, bo to velik problem. Predlagamo novo strategijo!”
