Select Page

Ups! Izkazalo se je, zakaj je ena stran aluminijaste folije svetlejša

Odgovorili so na pereče kuhinjsko vprašanje, ki nas je vse dajalo: ali je bleščeča stran alumijaste folije namenjena nečemu drugemu kot matirana stran? Ali služita obe strani istemu namenu? Na kaj moramo biti pozorni pri peki in kuhanju s folijo?

Vprašanje bleščeče in matirane strani aluminijaste folije se zdi tako trivialno, da si ga večina ljudi sploh ne upa postaviti. Toda zakaj se v resnici strani aluminijaste folije razlikujeta? Zakaj je ena stran svetlejša od druge? Je to v kuhinji pomembno in ali je res pomembno, na katero stran položimo hrano?

Skrivnost je v valjanju
Strokovnjaki so končno razkrili uganko: strani aluminijaste folije se razlikujeta le po videzu, obe strani imata enak namen. Pri peki je popolnoma vseeno, katera stran je obrnjena proti hrani, med njima lahko torej izbiramo po želji.

Toda zakaj se potem površini razlikujeta? Skrivnost je v načinu izdelave aluminijaste folije. Aluminijasta folija se proizvaja z valjanjem, osnovni material se s pomočjo pritiska in toplote stisne kot na las tanko. Stroj hkrati navija dve plasti folije. Stran, kjer se aluminijasta folija dotika drugega sloja folije, bo na videz bolj matirana kot druga. Bleščeča stran se dotika le z valji, v bistvu je to edina razlika med njima.

ilustracija
Fotó: pixabay.com

Izjema je le posebna nelepljiva aluminijasta folija. V primeru folije, opremljena z nelepljivim premazom, ki se nanese le na eno stran folije, mora premazana stran gledati proti hrani – to proizvajalec običajno označi na embalaži.

Pozor, aluminijasta folija ni zdrava!
Vse več ljudi trdi, da aluminijasta folija nima kaj iskati v bližini hrane. Strokovnjaki za varno hrano denimo pravijo, da ostankov hrane z aluminijasto folijo ne morete nepredušno zaviti, zato se v njej začnejo razmnoževati bakterije, tako kot da bi jo preprosto pustili nepokrito na kuhinjskem pultu.

Drugi so zaskrbljeni zaradi količine aluminija, ki iz aluminijaste folije vstopi v naša telesa. Ta kovina lahko v naše telo vstopi iz več virov, vsebujejo jo lahko nekateri dezodoranti, zdravila in celo pitna voda. 40 miligramov na kilogram telesne teže še ni problem, telo ga izloči. Pretiran vnos aluminija pa škoduje ledvicam, možganom in kostem, obstajajo pa celo študije, ki aluminij povezujejo s Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo ter razvojem nekaterih tumorjev.

Raziskovalci pravijo, da je cvrtje hrane v aluminijasti foliji nezdravo, ker se pri visokih temperaturah aluminij raztopi iz folije naravnost v hrano. Prisotnost soli in kislost, kot jo imata limona ali paradižnik, ta pojav še poslabšata. Za to pa je ni treba dajati niti v pečico, v hrano lahko alumij preide zaradi kislega in slanega okolja tudi v hladilniku. Iz istega razloga je priporočljivo zamenjati aluminijaste posode in ostanke shraniti v nepredušnih steklenih ali keramičnih posodah v hladilniku.