Švedska je v zelo resnem položaju – je v svojem letnem govoru v sredo dejal premier Ulf Kristersson. Izpostavil je tri glavne izzive: notranjo varnostno krizo, povezano z oboroženim kriminalom, zunanjo varnostno krizo zaradi ruskega napada na Ukrajino in energetsko krizo.
58 letni politik je izrazil zaskrbljenost zaradi oboroženega nasilja v njegovi državi. Glede tega nima nobena druga država v EU tako resnega problema kot Švedska, je dejal. V tujini Švedsko na splošno dojemajo kot mirno in harmonično, vendar je to napačna podoba.
Po besedah predsednika vlade se je od začetka leta do sredine decembra v državi zgodilo 378 oboroženih incidentov, v katerih je umrlo 60 ljudi, 104 pa so bili ranjeni.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Za primerjavo, v oboroženih spopadih na Danskem in Norveškem so umrli le štirje ljudje, na Finskem pa dva. Letos je bilo v Södertäljeju blizu Stockholma ustreljenih več ljudi kot v celem Londonu. Mladi z migrantskim ozadjem, ki pripadajo organiziranim kriminalnim združbam, izgubijo življenje.
Kaj je za tem?
Leta 2015 so bili Švedi izjemno ponosni, da so sprejeli 163.000 beguncev, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana. Od takrat se je ponos polegel.
Po podatkih švedskega nacionalnega sveta za preprečevanje kriminala je povečanje števila umorov s strelnim orožjem na Švedskem tesno povezano s kriminalnim okoljem na socialno prikrajšanih območjih. Tolpe, katerih člani so večinoma druga generacija priseljencev, so specializirane za trgovino z mamili in uporabo razstreliva. Švedska ni mogla integrirati priseljencev, ki so prišli v zadnjih dveh desetletjih, kar je vodilo v razvoj vzporednih družb in nasilja tolp.
V zadnjih dveh desetletjih se je število rojenih v tujini podvojilo in doseglo 2 milijona oziroma petino prebivalstva. Tisti, rojeni zunaj Švedske, imajo 2,5-krat večjo verjetnost, da bodo registrirani kot osumljenci kaznivega dejanja, kot tisti, rojeni v državi od dveh švedskih staršev. 53 odstotkov obsojencev na dolgoletni zaporni kazni, 58 odstotkov brezposelnih in 65 odstotkov tistih, ki prejemajo socialne pomoči, je nešvedskega porekla. 77 odstotkov revščine otrok je prisotnih v gospodinjstvih s tujim ozadjem, medtem ko ima 90 odstotkov osumljencev javnih streljanj priseljensko ozadje.
