Z uporabo zapletene matematične formule je docent za sistemsko analizo na univerzi Aalto na Finskem zaključil, da bodo Švedi, če se bo sedanja stopnja priseljevanja nadaljevala ali se povečala, najpozneje čez 45 let postali manjšina v svoji državi – piše spletna publikacija Folkbladet.
Po besedah Kyöstija Tarvainena je bilo v prvi polovici sedemdesetih let, ko se je švedski parlament soglasno odločil, da postane večkulturna država, 40 odstotkov priseljencev Fincev, ki so se lahko hitro vključili v večinsko družbo. V zadnjih letih pa je 88 odstotkov migrantov prišlo iz nezahodnih držav, 52 odstotkov pa je bilo muslimanov. In ker večina priseljencev preprosto ni sposobna asimilacije, nastajajo vzporedne družbe.
Strokovnjak je s široko uporabljenim demografskim izračunom, tako imenovano študijo kohortnih komponent, pokazal, da bodo Švedi, če bo vse ostalo v sedanji obliki, do leta 2065 postali etnična manjšina v svoji državi.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
V zadnjem desetletju in pol so priseljenci, ki prihajajo na Švedsko, bili skoncentrirani na tako imenovanih “izključenih območjih” in “ranljivih okrožjih” na obrobju velikih mest, kjer živijo v skladu s kulturnimi in družbenimi normami, drugačnimi od večine . Ta pojav pa vodi v stalno upadanje socialne kohezije.
Po besedah Tarvainena bo v primeru demografskega preobrata in če bodo Švedi postali manjšina v svoji državi verjetno spremenjena tudi sestava politične elite in bodo zakonodajalci z migracijskim ozadjem olajšali priseljevanje lastnih etničnih skupin. Od tega trenutka naprej se bo hitrost migracijskih procesov znatno povečala.
“Najbogatejši švedski poslovneži bodo zagotovili, da švedsko gospodarstvo ne bo propadlo, vendar bo švedska družba in kultura izgubila svoj pomen. Ta demografski proces je zaustavljiv, vendar zahteva korenite spremembe v politiki priseljevanja. Smo v zgodovinsko edinstvenem položaju in Severnjaki se moramo začeti prepirati glede priseljevanja in ohranjanja naših nacionalnih držav.”
– je dejal Tarvainen, ki je prav tako opozoril, da je Švedska v zadnjih štirih desetletjih postala ena najbolj homogenih držav v Evropi.
Tobias Hübinette, raziskovalec rase in multikulturalizma na univerzi Karlstad, je že prej dejal, da demografske učinke najbolje dosega tretje najbolj naseljeno mesto na Švedskem, Malmö. Delež prebivalstva s tujino se je povečal z 31,9% v letu 2002 na 45,9% v letu 2018. Danes so na Švedskem tri mesta, kjer ima večina prebivalstva tuje poreklo: Botkyrka, Södertälje in Haparanda.
