Ta obsežna reforma je neposreden udarec in posledica najnovejših uničujočih rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025, ki je pokazala dramatičen upad dosežkov slovenskih petnajstletnikov. Slovenski mediji, ki situacijo ocenjujejo brez kančka jezika, poročajo, da je Rončević ocenil stanje v izobraževalnem sistemu kot “zelo slabo, trend pa katastrofalen”.
ilustracija
Photo: pixabay.com
“Stanje v izobraževalnem sistemu je zelo slabo, trend pa katastrofalen,” je sporočilo slovensko ministrstvo in napovedalo nujne ukrepe.
Nova zasnova predvideva popolno vrnitev k osemletnemu modelu, uvedbo precej višjih meril za ocenjevanje, krepitev delovne etike, popolno razbremenitev učnih načrtov s temeljnim poudarkom na razumevanju snovi, pa tudi zagotavljanje močne podpore nadarjenim učencem.
Zgodovinsko najnižja raven po podatkih PISA 2025
Po uradnih podatkih najnovejših raziskav so povprečni dosežki učencev v Sloveniji najnižji od samega začetka izvajanja teh testov. Medtem ko so pri znanstveni pismenosti rezultati še vedno okoli povprečja držav OECD, so slovenski učenci pri matematični in bralni pismenosti padli daleč pod povprečje.
Za primerjavo, še pred tremi leti so učenci zaostajali le pri branju, medtem ko so bili pri matematiki in naravoslovju nad evropskim standardom. Podrobnejše analize kažejo, da je 65 odstotkov učencev doseglo osnovni prag matematične pismenosti. Še slabše je stanje pri bralni pismenosti, kjer je le 64 odstotkov učencev doseglo osnovno raven (v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 69 odstotkov), najvišjo bralno raven pa so dosegli pičli 3 odstotki.
Digitalni kaos in pomanjkanje kadra spodkopavata poučevanje
Kot glavne in ključne razloge za ta uničujoč negativni trend strokovnjaki navajajo prekomerno in nenadzorovano uporabo digitalnih naprav, vsakodnevno motenje pouka in drastičen upad koncentracije otrok.
Zaskrbljujoča statistika kaže, da:
40 odstotkov učencev priznava, da njihovi vrstniki med poukom sploh ne poslušajo učiteljev;
22 odstotkov poudarja, da digitalne naprave nenehno motijo njihovo sposobnost sledenja učnemu procesu;
48 odstotkov uporablja orodja umetne inteligence za neposredno pripravo šolskih nalog in domačih nalog.
Razmere še dodatno zapleta kronično in globoko pomanjkanje učiteljskega kadra. Le 17,5 odstotka učencev v Sloveniji obiskuje šole, kjer ravnatelji poročajo, da nimajo težav s pomanjkanjem učiteljev, kar je katastrofalno pod povprečjem OECD, ki znaša 28,8 odstotka.
Sindikat izobraževanja, znanosti in kulture se je ostro odzval na državno vodstvo in opozoril, da so takšni uničujoči rezultati le neposredna in neizogibna posledica dolgoletnega sistemskega zanemarjanja in odsotnosti resnih naložb v pedagoške kadre.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
