V prostornih apartmajih knežje palače v Monaku je na ogled razstava, ki obeležuje poroko ameriške igralke Grace Kelly, kasneje princese Grace, in takratnega vladarja kneževine, princa Rainierja III., pred 70 leti.
Obiskovalci razstave lahko skoraj uro za uro spremljajo teden, ki je majhno sredozemsko kneževino pritegnil pozornost sveta – od prihoda ameriške neveste 12. aprila 1956 na ladji “SS Constitution” do odhoda para na medene tedne 19. aprila.
Na razstavi so predstavljene elegantne obleke igralke, zapiski, ki poudarjajo kneževo pozornost do detajlov, in nenavadno darilo francosko-monegaškega skladatelja in pesnika Lea Ferreta.

ilustracija
Photo: pixabay.com
Med razstavljenimi predmeti so temno modra obleka in bel klobuk, ki ju je igralka nosila na dan prihoda, pa tudi nekaj od ducatov kovčkov, pa tudi obleka z njene civilne poroke. Na ogled sta tudi obleka in tiara znamke Lanvin, ki ju je nosila na slavnostni večerji, ter njen zaročni prstan.
Obleko, ki jo je princesa Grace nosila na slavnostni večerji v operi Monte Carlo 18. aprila, je za modno hišo Lanvin oblikoval Antonio Castillo. Ročno je bila sešita z več kot 600.000 bisernimi čipkami in perlicami, za kar je bilo potrebnih približno 600 ur ročnega vezenja.
Vendar pa je obleka s cerkvene poroke replika, saj je bil original podarjen muzeju v Filadelfiji in ni več v tako dobrem stanju, da bi ga lahko posodili.
V več sobah so razstavljena darila, ki jih je par prejel: ogromen srebrn pladenj, ki ga je poslala britanska kraljica Elizabeta II., kip Herkula, ki ga je podaril AS Monaco, in kip Rainierja v naravni velikosti, ki ga je Grace vrnila pošiljatelju, saj je menila, da podobnost ni presenetljiva.
Razstava prikazuje, kako je bila poroka organizirana, pa tudi reprodukcije skic, zapiskov, potovalnih načrtov in navodil, ki kažejo, da je bil Rainier, ki je umrl leta 2005, natančen do vsake podrobnosti. Tisti z ostrim očesom za podrobnosti si lahko ogledajo razporeditev sedežev na slavnostni večerji in v katedrali, kjer na primer Ava Gardner, prijateljica Grace Kelly, sedi v 27. vrsti.
Najbolj nepričakovan dokument pa je pismo francosko-monegaškega pevca Lea Ferreta, ki je kot otrok pel sopran v katedralnem zboru, v katerem princu ponudi, da skomponira glasbo za poročno liturgijo.
»Dobra princesa si zasluži dobro glasbo! In tukaj sem jaz, s peresom v roki, lahko pojeva tudi v latinščini, s fagotom čez ramo in alelujo pod prsti!« je pevec zapisal osem let preden je skomponiral »Ni Dieu ni maître« (Niti Bog niti Gospodar).
»Sprejemam in sem zelo ganjen,« je Rainier odgovoril v pismu in posredoval predlog Nadiji Boulanger, glasbenici in dirigentki, ki je takrat vodila dvorni zbor. Ta je ponudbo na koncu zavrnila in se namesto tega odločila za dela znanih pokojnih skladateljev, da ne bi nikogar užalila.
Razstava bo odprta do 25. septembra, je povedal Thomas Fouillard, sokurator razstave in direktor arhiva kraljeve palače.