Vredno jih je uporabljati, dokler so sveže, saj sezona ne traja dolgo, zreli plodovi pa so zelo občutljivi. Figa, pripravljena za uživanje, se zmehča, pri ročaju se rahlo upogne in se zlahka loči od veje. Če iz ročaja še vedno obilno teče mlečni sok, plod ni popolnoma zrel. Sveže fige po obiranju hitro izgubijo svojo kakovost, zato jih je najbolje pojesti čim prej in jih hraniti na hladnem.
S sladkorjem prideta voda in vlaknine
ilustracija
Photo: pixabay.com
Figa ima izrazito sladek okus, še posebej, ko je popolnoma zrela na drevesu, zato zlahka dobimo vtis, da gre za zelo kalorično sadje. Sveže sadje pa vsebuje veliko vode. Sto gramov svežih fig ima približno 74 kilokalorij, približno 2,9 grama prehranskih vlaknin in približno 16 gramov naravno prisotnih sladkorjev. To pomeni, da bi sladkor zagotovo morali šteti za del prehrane, vendar ga ne uživamo v enaki obliki kot v sladkarijah, piškotih ali sladkanih pijačah. S celim sadežem pridejo voda, vlaknine in druge sestavine sadja.
Fige so že dolgo povezane s prebavo, in to prav zaradi njihovih prehranskih vlaknin. Vlaknine povečajo volumen črevesne vsebine, prispevajo k normalnemu delovanju prebavnega sistema in lahko pomagajo vzdrževati redno blato, če so del prehrane, ki vključuje dovolj tekočine. Suhe fige imajo zaradi odstranitve vode bistveno bolj koncentrirano vsebnost vlaknin kot sveže. Sveže fige imajo približno 2,9 grama na sto gramov, medtem ko jih lahko suhe fige vsebujejo približno 9,8 grama v enaki količini.
Upoštevajte, da več ni vedno bolje – oseba, ki sicer uživa malo vlaknin, lahko po nenadnem povečanju vnosa občuti napihnjenost, pline ali nelagodje. Bolje je, da količino povečujete postopoma, ključnega pomena pa je, da pijete dovolj vode!
Dodatna hranilna vrednost
Sto gramov svežih fig vsebuje približno 232 miligramov kalija, prisotne pa so tudi manjše količine kalcija, magnezija, bakra, mangana in vitamina K. Navedene so tudi kot vir vlaknin in mineralov, vključno z magnezijem, kalcijem in kalijem.
Kalij je pomemben za normalno delovanje telesa in vzdrževanje krvnega tlaka, medtem ko je prehrana, bogata s polnovrednimi rastlinskimi živili, povezana s številnimi koristnimi učinki na zdravje srca. Zanimiva je tudi skupina spojin, znanih kot polifenoli. Njihova količina se razlikuje med sortami in je odvisna od zrelosti, barve sadja, pogojev gojenja in načina predelave. Sem spadajo flavonoidi in različne fenolne kisline. Raziskave kažejo, da lahko lupina fige vsebuje znaten delež teh spojin, pri nekaterih temnih sortah pa je lahko koncentracija in raznolikost polifenolov v lupini višja kot v notranjosti ploda. Zato dobro oprane fige ni treba lupiti, če vam je všeč tekstura lupine.
Sveže in suhe fige niso isto živilo
Razlika med svežimi in suhimi figami je morda najbolje vidna pri primerjavi enakih mas. Sto gramov svežih fig ima približno 74 kilokalorij, medtem ko ima sto gramov suhih fig približno 249 kilokalorij. Sušenje odstrani velik del vode, tako da ostane bolj koncentrirana količina sladkorja, energije, vlaknin in nekaterih mineralov v manjši količini. Suhe fige niso slaba izbira, nasprotno, lahko so praktično in hranljivo živilo skozi vse leto, vendar je pri njih vredno biti pozoren na velikost porcije.
Zato sveže sadje uporabljajte v sezoni – vsebuje več vode in vam omogoča, da zaužijete večjo količino hrane z nižjo energijsko vrednostjo kot suha različica. Če fige uporabljate za zajtrk, se odlično podajo k ovsenim kosmičem, oreščkom, cimetu in jogurtu. V slanih jedeh jih lahko kombinirate z rukolo, oreščki, sirom in malo balzamičnega kisa, zrelo figo, prerezano na pol, pa lahko postrežete tudi na polnozrnatem kruhu.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
