Katoliški cerkveni poglavar je v homiliji današnje človeštvo, ki dvomi in izraža veliko bojazni glede epidemije, primerjal z apostolom Tomažem, ki ni verjel v Jezusovo vstajenje. Papež je povedal, da je človek „prekrasen in hkrati dragoceni krhki kristal.”
Poudaril je, da nas bolj kot sama epidemija ogroža počasno in dolgotrajno okrevanje po pandemiji, ki se bo izrazilo v brezbrižnosti, sebičnosti in pozabljanju na šibke. Vse to „izhaja iz prepričanja, da je življenje boljše, če gre nam samim dobro, in se vse obrne na dobro, če se nam samim zadeve obrnejo v prav smer,” je povedal papež in poudaril, da podobni nazori „selekcionirajo” ljudi, izključujejo revne in žrtvujejo slabotne na oltarju napredka.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
„Ta virus je nakazal ravno na to, da ni razlik in meja v trpljenju, vsi smo enako ranljivi, vsi smo enakopravni in enakovredni,” je izjavil papež Frančišek. Spodbujal je, da bi trenutno izredno stanje „predramilo ljudi od znotraj,” da bi se v ljudeh prebudil čut za odpravo neenakopravnosti, krivice. „Usmilimo se šibkih, saj bomo le tako lahko zgradili novi svet!” je poudarjal papež Frančišek.
V nedeljo opoldne je v svojem govoru, ki je sledil molitvi Zdrava Marija, papež svoje misli dopolnil: „V vrtincu življenja in zgodovine odgovor kristjanov ne more biti drug, kot izpolnjevanje ljubezni in usmiljenja.” Pripomnil je, da usmiljena ljubezen ne pomeni “predanega posvečenje, splošne državne pomoči, temveč pomoč, ki izhaja iz srca.” V trenutnih kriznih razmerah naj na področju soočanja s solidarnostjo narode in organizacije usmerja in vodi krščansko usmiljenje – je še povedal.
Papež Frančišek je pozdravil vernike vzhodnih cerkva in pravoslavce, ki sedaj praznujejo veliko noč. Izrazil je željo, da naj jim pomaga vzajemno bratstvo, zlasti na področjih, kjer so kristjani v manjšini.
Po 15. marcu je papež Frančišek prvič zapustil Vatikan. S svojim že znanim starim avtom je v spremstvu enega in edinega spremljevalca
zapustil Trg svetega Petra in se podal v bližnjo cerkev Santo Sporoto in Sassia, ki je posvečena božjemu usmiljenju. Cerkveni poglavar se je prvo nedeljo po veliki noči na prvi sveti maši ob prazniku božjega usmiljenja spominjal sestre Faustine, ki je bila za svetnico proglašena pred dvajsetimi leti.
Poljsko redovnico (njeno pravo ime je bilo Helena Kowalska), nuno Kongregacije Matere usmiljene, je leta 1993 za blaženo razglasil Janez Pavel II, leta 2000 na to nedeljo pa je potekala njena kanonizacija.
19. aprila letos mineva petnajst let od izbire papeža Benedikta XVI. Leta 2013 je odstopil s položaja, od takrat upokojeni papež, ki živi v Vatikanu, je pred dnevi dopolnil 93 let.
