»Naša velika skrb je, ali bo to mega veleposlaništvo v prihodnosti uporabljeno kot nekakšen priporni center, kjer bo Kitajska preganjala disidente v tujini. Mislim, tega ne moremo izključiti, saj točno to počnejo – ne le proti Hongkonžanom, ampak tudi proti Tajvancem,« je za The Telegraph povedal Vincent Chin-Hsiang Yao, dejanski veleposlanik Tajvana v Združenem kraljestvu.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Yao se boji, da bi lahko tajvanske politike, ki potujejo v Združeno kraljestvo, ugrabili in zadržali v tajnih podzemnih prostorih veleposlaništva. Še posebej ga skrbijo tajvanski zakonodajalci, ki jih je Peking uradno uvrstil na črni seznam kot »trdovratne separatiste za neodvisnost Tajvana«.
»Ko poslanec s črne liste potuje v tujino, je v resni nevarnosti. Tvega, da ga bo ugrabila kitajska tajna policija. Če se to zgodi v Združenem kraljestvu, bi ga lahko pridržali kar v tajnih sobanah tega novega kitajskega mega veleposlaništva. To je naša resnična skrb,« je dejal Yao.
Kitajska vlada je svojim sodiščem naročila, naj posameznikom s črne liste sodijo v odsotnosti zaradi obtožb o »odcepitvi«, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo. Ker Peking trdi, da imajo njegovi zakoni o nacionalni varnosti globalno pristojnost, se tajvanski poslanci s črne liste soočajo s povečanimi tveganji, kadar koli potujejo v tujino.
Načrti za nov kitajski diplomatski kompleks v Royal Mint Court, poleg londonskega Towerja, so vroča tema, odkar jih je Kitajska leta 2018 predstavila. Britanske oblasti in javnost so se večinoma osredotočile na tveganja vohunjenja.
Januarja, ko je minister za stanovanja Steve Reid uradno odobril projekt, je The Telegraph razkril podrobne načrte za obsežen podzemni kompleks, ki ga je Peking poskušal skriti pred javnostjo. Med drugim je načrtovana skrita soba poleg občutljivih komunikacijskih kablov, ki prenašajo finančne podatke iz londonskega mesta in drug internetni promet.
Britansko notranje ministrstvo in obveščevalne službe so sporočile, da bodo tveganja vohunjenja zmanjšale z zaščito in preusmeritvijo kablov ter z uporabo močnega šifriranja. Vendar pa aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da se vprašanjem človekovih pravic posveča bistveno manj pozornosti.
Te pomisleke je okrepila vrsta incidentov. Oktobra 2022 je kitajsko konzularno osebje v Manchestru odvleklo hongkonškega prodemokratičnega protestnika Boba Chana v vrata konzulata in ga fizično napadlo. V zadnjih letih je Kitajska okrepila iskanje izgnanih disidentov in za številne aktiviste ponudila denarne nagrade. Več kot 200.000 prebivalcev Hongkonga je pobegnilo v Združeno kraljestvo, odkar je Peking leta 2020 začel zatirati disidente. Tudi v Veliki Britaniji se izgnanci pritožujejo nad sistematičnim ustrahovanjem, sledenjem in nadzorom.
Podobna kampanja ustrahovanja in vohunjenja je prizadela tudi tajvanske državljane. Tajvanski politiki so poročali o nadlegovanju propekinških skupin med potovanjem v tujino, zahodne varnostne službe pa so Kitajsko obtožile novačenja agentov za infiltracijo v tajvansko diasporo. Kitajska je svoj sistem nagrajevanja razširila tudi na desetine tajvanskih varnostnih uradnikov in vplivnežev na družbenih omrežjih ter jih obtožila širjenja »separatistične propagande«.
Francoski Le Monde je nedavno poročal, da je francoska protiobveščevalna agencija (DGSI) zaprla devet tajnih kitajskih »policijskih postaj«, ki so bile uporabljene za vohunjenje in ustrahovanje disidentov. Aktivisti ocenjujejo, da je po Evropi več kot sto takšnih pisarn, vključno z vsaj štirimi v Združenem kraljestvu. Tiskovni predstavnik kitajskega veleposlaništva v Londonu je zavrnil trditve Vincenta Yaoa in jih označil za »popolnoma neutemeljeno in zlonamerno obrekovanje«.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
