Vplivni politiki britanske konservativne stranke uporabljajo vso moč lobiranja za imenovanje Borisa Johnsona za naslednjega generalnega sekretarja Nata – piše spletni časnik The Daily Telegraph, ki se sklicuje na neimenovane vladne vire. Po poročanju novičarskega portala ima britanski premier, ki je bil pred kratkim prisiljen odstopiti, zelo dobre možnosti za pridobitev položaja, saj si je »prislužil mednarodno priznanje s tem, da je po izbruhu vojne na čelu zahodne koalicije proti Vladimirju Putinu konflikt v Ukrajini.”
Po analizi časnika so Johnsonovi obeti dobri tudi zato, ker bi ZDA na naslednjih volitvah za generalnega sekretarja skoraj zagotovo podprle britanskega kandidata. To pojasnjujejo s tem, da bi Amerika domnevno “vzgojila nezaupanje do generalnega sekretarja Evropske unije glede na politike EU, ki se vse bolj spogledujejo z načrtom vojske EU.”
Tiskovna poročanja o Johnsonovih ambicijah je pozneje potrdilo več konservativnih politikov. Nekdanji minister za brexit David Jones je na primer dejal, da bi bil “Boris dobra izbira za Nato, ker je bil on tisti, ki je prvi odšel na Švedsko in Finsko in voditelje obeh držav pozval, naj zaprosijo za članstvo v Natu, kar so seveda tudi storili so naredili”.
Richard Drax, član odbora za obrambo britanskega parlamenta, je na to temo dejal: “Vsak Britanec bi bil odlična izbira za čelo Nata. Če je to tisto, kar si Boris Johnson res želi, ga seveda podpiram.”
Drugi konservativni član istega odbora, Mark Francois, je povedal novinarju, da bodo “ljudje verjetno še leta razpravljali o zapuščini Borisa Johnsona – a ena stvar je nesporna: popolnoma trdno je stal glede Ukrajine kljub ruskemu barbarstvu.”
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Trenutni glavni strateg Nata pod vodstvom ZDA je Jens Stoltenberg, ki bi mu mandat potekel letos, a so ga zaradi rusko-ukrajinske vojne nazadnje za eno leto, do 30. septembra 2023, podaljšali voditelji države članice Nata. Stoltenberg, ki je bil pred tem dvakrat norveški premier, je od 1. oktobra 2014 generalni sekretar Nata.
Uradnega časovnega načrta za izbor generalnega sekretarja Nata ni. Po običajnem pravu članice Nata dosežejo soglasje o tem, kdo naj zasede položaj. Ta postopek pogosto poteka po neformalnih diplomatskih poteh, kljub temu pa lahko povzroči nesoglasja v javnosti. Leta 2009 se je na primer zaradi nasprotovanja Turčije vnela ostra mednarodna razprava o izvolitvi Andersa Fogha Rasmussena za generalnega sekretarja.
