Vendar pa najemniki ostajajo v najetih kvadraturah, saj se bojijo še višjih najemnin, zaradi česar se je povprečna doba bivanja v istem stanovanju dvignila na 18 let. Pred desetimi leti je 40 odstotkov najemnikov živelo v istem stanovanju manj kot pet let, danes pa jih le 26 odstotkov navaja tako kratko najemno dobo.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Delež tistih, ki so v istem stanovanju živeli vsaj 20 let, se je povečal na 24 odstotkov, kar je za šest odstotnih točk več kot v letu 2019. Ob upoštevanju dodatnih stroškov najemniki zdaj najemodajalcem plačujejo 20 odstotkov višjo najemnino, in sicer s povprečnih 807 evrov na mesec.
Najemniki so s samimi stanovanji večinoma zadovoljni
Nove stanovanjske najemne pogodbe v mnogih mestih prinašajo občutno višje cene. V Hamburgu in Münchnu so zdaj skoraj 50 odstotkov višje kot leta 2016, v Berlinu pa okoli 66 odstotkov. Kljub finančnim pritiskom je velika večina najemnikov zadovoljnih z najetimi kvadratnimi metri, skupaj 83 odstotkov.
Najemniki so najbolje ocenili lokacijo stavbe, razporeditev stanovanj in razpoložljivost tople vode, največ očitkov pa so izrazili nad pomanjkanjem parkirnih mest, porabo energije in višino najemnine.
O vprašanju razlastitve velikih nepremičninskih družb se razpravlja že leta
Približno četrtina vprašanih meni, da bi bilo upravičeno razlastiti velike lastnike, 34 odstotkov pa je proti taki možnosti. Vprašanje razlastitve velikih nepremičninskih podjetij je v Nemčiji, predvsem v Berlinu, tema razprav že leta.
Anketa Inštituta Allensbach je bila med 23. marcem in 9. aprilom opravljena z osebnimi intervjuji na vzorcu 1057 ljudi. Rezultati so reprezentativni za populacijo, starejšo od 16 let, s statistično napako približno treh odstotnih točk.
Vir: Index.hr
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo urednikom
