Otroci, starejši in kronično bolni so še posebej ogroženi, najpomembnejši nasvet pa je redno uživanje tekočine, izogibanje neposrednemu izpostavljanju soncu in bivanje v ohlajenih prostorih.
“Visoka temperatura povzroči razširitev krvnih žil in padec krvnega tlaka, kar močno obremeni srce in lahko povzroči izgubo zavesti,” je za Tanjug povedal dr. Milan Dimitrijević.
Vročinska kap je življenjsko nevarno stanje, ki se pojavi, ko telo izgubi sposobnost samoohlajanja, telesna temperatura pa se močno dvigne, je pojasnil dr. Dimitrijević.
Dodal je, da sončna kap nastane kot posledica neposrednega vpliva sončnih žarkov na glavo in jo najpogosteje spremljajo hud glavobol, slabost in omotica.
»Sončna kap nastane zaradi neposrednega vpliva sončnih žarkov na nezaščiteno glavo, medtem ko vročinska kap nastane zaradi pregrevanja celotnega organizma zaradi visoke temperature in vlažnosti, tudi brez neposredne izpostavljenosti soncu,« je dejal dr. Dimitrijević.
Opozoril je, da je neposredna sončna svetloba na nezaščiteni glavi in vratu glavni vzrok za sončno kap, ko se krvne žile v možganih razširijo, možganske ovojnice pa rahlo otečejo.
»Sončno kap najpogosteje spremlja hud glavobol, slabost, bruhanje, omotica, zvonjenje v ušesih in povišana telesna temperatura. Pojavi se izključno na prostem, pod neposrednim vplivom sončnih žarkov,« je dejal dr. Dimitrijević.
Za razliko od sončne kape se vročinska kap pojavi zaradi izjemno visokih temperatur in vlažnosti, ko se telo ne more več hladiti s potenjem.
»Pri vročinski kapi pride do popolne motnje sistema za regulacijo temperature v telesu, prenehanja potenja in povišanja telesne temperature nad 40 stopinj Celzija,« pravi Dimitrijević.
Kot je pojasnil, vročinsko kap prepoznamo po rdeči, vroči in suhi koži, hitrem pulzu, zmedenosti, mišičnih krčih in morebitni izgubi zavesti.
Pojavlja se lahko na soncu, pa tudi v pregretih notranjih prostorih, kot so avtomobili, tovarne, pekarne ali stanovanja brez klimatske naprave, in je nujno medicinsko stanje.
»Otroci, starejši in kronično bolni so med vročinskim valom med najbolj ranljivimi skupinami,« je poudaril dr. Dimitrijević.
Otroci se zaradi nerazvitega sistema za uravnavanje telesne temperature segrejejo tri- do petkrat hitreje kot odrasli.
»Manj se potijo, zato se težje naravno ohladijo,« je dejal dr. Dimitrijević.
Poudaril je, da otroci pogosto ne prepoznajo občutka žeje ali pa ga med igro ignorirajo, kar lahko hitro privede do dehidracije.
»Otroka nikoli ne smemo pustiti v parkiranem avtomobilu, niti za kratek čas, ker lahko temperatura v vozilu hitro doseže življenjsko nevarne ravni,« je opozoril dr. Dimitrijević.
Starejši ljudje imajo oslabljen občutek žeje in pogosto dehidrirajo, ne da bi se tega zavedali. Pri starejših ljudeh srce težje hladi telo, zato padec krvnega tlaka pri visokih temperaturah poveča tveganje za možgansko kap in srčni infarkt.
»Diuretiki in zdravila za krvni tlak lahko med ekstremno vročino še povečajo izgubo tekočine in poslabšajo prekrvavitev,« je dejal dr. Dimitrijević.
Po njegovih besedah so kronične bolezni tudi eden največjih dejavnikov tveganja med vročinskimi valovi, saj visoke temperature dodatno obremenjujejo srce, pljuča in presnovo.
»Pri srčno-žilnih bolnikih visoke temperature vodijo do razširitve krvnih žil in padca krvnega tlaka, kar lahko pri ljudeh, ki uporabljajo terapijo za hipertenzijo, povzroči kolaps ali omedlevico,« je dejal dr. Dimitrijević.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Povečano potenje vodi do zgostitve krvi in poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov, miokardnega infarkta in kapi. Med ekstremno vročino srce hitreje deluje, da ohladi telo, kar še dodatno obremeni že tako oslabljeno srčno mišico, je dejal dr. Dimitrijević.
»Pri diabetikih visoke temperature pospešujejo izgubo tekočine in lahko vodijo do zvišanja ravni glukoze v krvi. Sladkorna bolezen lahko poškoduje znojne žleze, zaradi česar se telo težje ohladi in je bolj verjetno, da se pregreje,« je poudaril dr. Dimitrijević in dodal, da inzulin izgubi svojo učinkovitost, če je izpostavljen visokim temperaturam, zato ga je treba shranjevati v skladu s priporočili proizvajalca.
Ko gre za dihalaBolan, vroč, suh in onesnažen zrak dodatno draži dihalne poti in otežuje dihanje ljudem, ki trpijo za astmo ali KOPB (kronično obstruktivno pljučno boleznijo).
“Nenaden prehod iz klimatiziranega prostora v zelo vroč zrak lahko povzroči bronhospazem in napad zadušitve,” je dejal dr. Dimitrijević.
Vodo je treba piti redno, še preden se pojavi občutek žeje, svetuje zdravnik in dodaja, da je v vročih dneh priporočljivo zaužiti dva do tri litre tekočine, predvsem vode, limonade in blagih zeliščnih čajev.
“Izogibajte se gaziranim pijačam, alkoholu in kofeinu, ker spodbujajo izgubo tekočine in prispevajo k dehidraciji. Izogibajte se zadrževanju na neposredni sončni svetlobi med 10. in 17. uro,” svetuje dr. Dimitrijević.
Telesne aktivnosti in delo na prostem je treba opravljati v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah. Priporočljivo je nositi lahka, udobna oblačila v svetlih barvah iz naravnih materialov, z obvezno zaščito glave in oči.
»Razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo klimatiziranega prostora ne sme biti večja od sedem do deset stopinj. Prostore je treba prezračevati ponoči in zgodaj zjutraj, podnevi pa je treba spustiti žaluzije in zavese zavleči, da se prostor ne segreje,« pravi dr. Dimitrijević.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
