Hannovrsko levo-zeleno vodstvo bi v javnem sektorju uvedlo “migrantsko kvoto”, po kateri bi lahko eno tretjino občinskih delovnih mest zasedli samo in izključno priseljenci, poroča spletna izdaja kulturnega tednika Junge Freiheit. Po poročanju portala naj bi občina v petih letih postopoma dosegla 33-odstotni delež zaposlenih, ki ga določa uredba o migrantski kvoti, z nerazkritim ciljem povečanja števila ljudi s priseljenskim ozadjem, ki živijo v mestu.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Hannovrska mestna hiša
Če bo predstavniško telo Hannovra glasovalo za odlok o kvoti, ki je skoraj kuverta, bo občina sprožila PR kampanjo pod naslovom “Hannover Immigrant City”, da bi popularizirala predlog. Kot del tega bi “mlade iz priseljenskih družin spodbujali, da izkoristijo raznolike priložnosti za usposabljanje in učenje, ki so na voljo v mestu.”
Poleg tega bi v občinskih šolah uvedli tako imenovani “dan raznolikosti”, v občinskih ustanovah bi še naprej razvijali “protirasistično usposabljanje” in ustanovili mestno nagrado “najboljše migrantsko podjetje”. Belit Onay, zeleni župan Hannovra, sanjač migrantske kvote, je izjavil, da je njegov predlog v interesu tako mesta kot priseljencev, kar je torej klasična situacija “win-win”.
Kritiki predloga na drugi strani trdijo, da kvota krši protidiskriminacijske zakone. Alexander Graf Lambsdorff, eden od predstavnikov svobodnih demokratov (FDP) v nemškem zveznem parlamentu, je na primer zamisel označil za naravnost protiustavno.
Kaj se zgodi s preostalima dvema tretjinama delovnih mest? So te rezervirane za organske Nemce? Vse to je očitno protiustavno, če prav razumem našo ustavo
– je dejal predstavnik bundestaga, ki je poudaril, da ohranitev kakršne koli zaposlitve, ki temelji zgolj na etnični pripadnosti ali migrantskem ozadju nekoga, pa naj bo nemško ali tuje, krši ustavo.
