Goste džungle Kostarike so med najbolj divjimi in barvitimi habitati na Zemlji. Ni čudno, da že stoletja burijo domišljijo ljudi. Raziskovalci, naseljenci in avtohtone skupnosti so poročali o čudnih zvokih, nepojasnjenih lučeh in zloveščih zgodbah o duhovih.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Ženski duhovi preganjajo tako prebivalce kot turiste
Te skrivnostne izkušnje so globoko zakoreninjene v lokalnem ljudskem izročilu. Ena najbolj znanih zgodb je povezana z La Seguo, ki jo mnogi imajo za enega najbolj grozljivih duhov džungle. Po legendi se na zapuščenih cestah pojavi v podobi lepe ženske, ki na videz nedolžna prosi za prevoz tiste, ki se sprehajajo mimo.
Toda nočna mora se začne šele, ko žrtev pogleda od blizu in se njen obraz nenadoma zvije v golo konjsko lobanjo. Po zgodbah je to trenutek, ko ni več pobega.
Legenda o La Segui se pogosto pripoveduje kot opozorilo o posledicah nečimrnosti, nezvestobe ali nemorale. Ta srhljiva srečanja se skoraj vedno zgodijo na samotnih, gostih džungelskih poteh, kjer slaba vidljivost, neznani zvoki in osamljenost zlahka povzročijo strah.
Druga legenda, znana v mnogih delih Srednje Amerike, je zgodba o El Cadeju. Bitje je opisano kot nadnaravni pes, ki ponoči sledi in lovi popotnike. Nekatere različice pravijo, da obstajata dva Cadeja, beli, ki varuje nedolžne, in črni, ki ga hudič pošlje lovit in ubijat. Po pripovedih se pogosto sliši le ropot njenih krempljev na temni poti, a ko se ozremo nazaj, ne vidimo ničesar.
Morda je najbolj znana in najbolj grozljiva zgodba v regiji zgodba o La Lloroni, jokajoči ženski, ki tava ob rekah in objokuje svoje izgubljene otroke. V Kostariki je zgodba pogosto povezana z džungelskimi vodnimi potmi, kjer je zvok pihajočega vetra ali petje nočnih ptic zlahka zamenjati za oddaljene krike, piše Fodor’s Travel.
Slednji je bil tudi vir ostre grozljivke, ki odlično ponazarja legendo o La Lloroni.
